Raziskave

14.04.2025

Turčija 2025: Politična prihodnost Turčije po aretaciji İmamoğluja

Čeprav nekateri še naprej vztrajajo, da je aretacija istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja povezana s prihajajočimi predsedniškimi volitvami, glede na to, da gre za enega najhujših tekmecev in kritikov predsednika Erdoğana, pogled na širšo sliko z vseh zornih kotov pokaže, da je župan že od leta 2019 in da je bilo proti njemu sedem preiskav, medtem ko v vseh teh letih ni bil aretiran. Zato se postavlja upravičeno vprašanje: zakaj je do aretacije prišlo ravno v tem času?

10.04.2025

Srbija 2025: Quo vadis, Srbija?

Ključen je boj proti kriminalu in korupciji, ki se zares začne, ko začne vlada ta boj v svojih vrstah. Srbija je začela ta boj, le še okrepiti mora ta proces tako vertikalno kot horizontalno. Evropska perspektiva še vedno ostaja ključna točka v političnem življenju Srbije.

18.03.2025

Fragmentacija medijske realnosti

Danes so izzivi za mainstream medije bolj neurejeni, saj izzivalci ne zapolnjujejo nujno vrzeli, ki jih puščajo slabo delujoči mainstream mediji – namesto tega pogosto ustvarjajo lažne ali "neresnične" medije, globoke ponaredke, meme ali sodelujejo v odkriti propagandi ali ohranjajo zmote. Tega ne počnejo vsi novi mediji, vendar ni dvoma, da je veliko novih medijev na prodaj, za politično izkoriščanje, za pozornost in slavljenje svojih platform in vsebin.

06.03.2025

Bosna in Hercegovina 2025: Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti?

Trenutna dogajanja v BiH zahtevajo previdnost in zaskrbljenost ne le zaradi zgodovinskih razlogov, ker je bil leta 1914 eden najusodnejših atentatov v vsej svetovni zgodovini na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, temveč tudi zaradi dejstva, da je bila BiH v bližnji preteklosti (1992-1995) žrtev krute vojne in vojaške agresije. Ob ponovitvi ne bi bila več lokalna vojna, ampak vojna evropskih razsežnosti z neprecenljivimi posledicami, in to je realna grožnja in nevarnost.

12.02.2025

Titovo Velenje in Trumpov Balkan

Natančno 45 let po smrti Josipa Broza Tita se prvič na svetu pojavi politik, za katerim stojijo nekatere manjšinske ali večinske skupine v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Ta oseba je seveda novoizvoljeni oziroma ponovno izvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je pred kratkim začel svoj drugi mandat.

10.02.2025

Geopolitična vizija prihodnosti: Srbija v novem svetovnem redu

Poleg geopolitičnih in ekonomskih vidikov je pomembna tudi vrnitev k osnovnim vrednotam. Trumpova vizija ne temelji le na gospodarskem in vojaškem vzponu, temveč tudi na obnovitvi tradicionalnih družinskih vrednot. Družina, vera in skupnost ponovno postajajo temelj bodoče civilizacije. Srbija kot država z bogato tradicijo in pravoslavno identiteto lahko najde svoje mesto v tej viziji.

05.02.2025

Parlamentarne volitve na Kosovu 2025: Ali se znova poskuša deliti Kosovo?

Če ima zgodovina kakšno lekcijo, je to, da politični voditelj, ki izziva in ogroža interese oligarhov, kriminalcev, politične mafije in tujih sil, nikoli ne doživi volilnega poraza, temveč ogroža samega sebe in postane njihova tarča. Vsakdo, ki želi zagotoviti prihodnost svojim ljudem, se sooči s kruto realnostjo, da je sam izločen. To je usoda Albina Kurtija.

04.02.2025

Premagovanje učinka odmevne komore v analizah o Severni Koreji

Možnost »topovske hrane« je za Pjongjang najbolj racionalna, ker je lani naredil osnovni strateški premik proti Južni Koreji, ki jo je z ustavno spremembo označil za sovražno državo, ki ni več del polotoka, ki ga je treba združiti. To pomeni, da lahko Pjongjang uporabi jedrsko orožje proti daleč boljšim konvencionalnim vojaškim zmogljivostim Južne Koreje. To bo Pjongjang osvobodilo naložb v svoje velike in slabo oborožene konvencionalne sile, iz močno obubožanega gospodarstva.

22.01.2025

Predsedniške volitve v Belorusiji 2025: Nova faza v družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju države

Analitiki pričakujejo, da bo Trumpov prihod v Belo hišo odprl novo fazo v odnosih med Belorusijo in ZDA. Belorusija računa na ukrepe nove ameriške administracije v odnosu do Rusije in Ukrajine, ki ji bodo omogočili izhod iz diplomatske izolacije brez bistvenih koncesij z njene strani, saj ni v vojni z Ukrajino, je le nekakšna kolateralna žrtev konflikta Zahoda z Rusijo.

12.01.2025

Predsedniške volitve v Belorusiji 2025: Lukašenko - veščina uravnoteženja odnosov med vzhodom in zahodom

Nova ameriška administracija Donalda Trumpa bi lahko naredila določene spremembe in konkretne korake v ameriško-beloruskih odnosih. V očeh ZDA bo Belorusija verjetno ostala del ruske sfere vpliva. Namesto osredotočanja na prekinitev vezi med Minskom in Moskvo, bi se sedaj lahko prizadevanja osredotočila na zadrževanje in zmanjšanje ruskega vpliva v Belorusiji. Posledično bo odnos ZDA do Belorusije in morebitnih omilitev ali zaostritev sankcij najverjetneje odvisen od ameriško-ruskih odnosov.

30.12.2024

Srbija 2024: Srbija med vzhodom in zahodom

Analitiki menijo, da so študentski protesti prinesli novo dinamiko v družbeno življenje Srbije in da je to potrebno pravilno izkoristiti za številne izboljšave v vseh sferah družbe, kar zahteva odgovoren pristop vseh akterjev in preprečevanje zlorabe študentskih protestov za druge namene. Pomen glasu študentov je treba uporabiti za samorefleksijo in kot nauk za prihodnost, vendar z jasnim ciljem krepitve demokracije.

27.12.2024

Predsedniške volitve na Hrvaškem 2024: Favorit ne sodeluje v volilni kampanji

Analitiki menijo, da je Plenković zaradi nedavne spremembe ameriške zunanje politike obupal in se umaknil iz volilne kampanje, njegov kandidat Dragan Primorac pa je v tem trenutku izgubil vse možnosti za zmago na volitvah. Primorcu do zdaj ni uspelo izstopiti iz Plenkovićeve sence in ga večina hrvaške javnosti ne dojema kot pravega predsedniškega kandidata, temveč kot alternativno ime za pravega predsedniškega kandidata tj. Andrej Plenković.