Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES analizira aktualna dogajanja v Republiki Srbiji po izvolitvi mandatarja za sestavo nove vlade. Iz analize »Srbija 2025: Quo vadis, Srbija?« objavljamo najpomembnejše in najbolj zanimive dele.
Prihod nove ameriške administracije je sprožil številne procese v svetu. Ključna je ustavitev vojne v Ukrajini in podaljšanje prekinitve ognja v Gazi. Sporočilo novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Amerika na prvem mestu« je tudi sporočilo svetovnim voditeljem, da morajo biti njihove države na prvem mestu.
Čeprav je prihod Donalda Trumpa najbolj pretresel predvsem države EU, se ta vpliv vse bolj čuti na Zahodnem Balkanu, še posebej po uvedbi enostranskih ameriških carin na blago in storitve. S prihodom Trumpa nihče ni več varen, saj se spreminjajo obstoječe paradigme. Na zapleteno situacijo v Srbiji ni mogoče gledati »črno-belo«. V situaciji, ko si Trump želi mir v svetu, se v Srbiji študentski protesti radikalizirajo. Izvolitev univerzitetnega profesorja Đure Macuta za nestrankarskega kandidata za sestavo nove vlade, je hkrati priložnost za Srbijo, da začne novo obdobje v svojem družbeno-političnem razvoju in amortizira obstoječa nasprotja v družbi.
Srbiji je uspelo vzpostaviti uspešno komunikacijo s Trumpovo administracijo, kar potrjuje tudi preložitev uvedbe sankcij za Naftno industrijo Srbije (NIS). Odnosi s Trumpovo administracijo bodo še posebej pomembni v luči nadaljevanja dialoga med Srbijo in Kosovom, pa tudi glede vprašanj redkih rudnin, s katerimi je Srbija bogata. Trenutno se Srbija sooča s štirimi akutnimi vprašanji: poleg Kosova, ki je že tradicionalna tema, je vse bolj gotov odhod Milorada Dodika (SNSD) z oblasti v entiteti Republika Srbska v Bosni in Hercegovini, s študentskimi demonstracijami, ki so se začele po nenadnem zrušenju nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024 ter z uvedbo ameriških 37-odstotnih carinskih tarif za srbski izvoz, ki bodo še posebej prizadele avtomobilsko industrijo, proizvodnjo gum, kovinske izdelke, namensko industrijo ... Krepitev trgovinskih vezi s sosednjimi državami in znotraj balkanske regije bi lahko pripomogla k ublažitvi negativnih učinkov carin.
Opazili smo, da je Srbija prizorišče delovanja velikega števila tujih obveščevalnih služb, nekatere obveščevalne službe pa so akterji aktualnega dogajanja. Na samem dnu so odnosi med Srbijo in Bosno in Hercegovino ter srbsko-bošnjaški odnosi. Srbija lahko svoj mednarodni položaj okrepi s stabilizacijo razmer v Bosni in Hercegovini ter z vzpostavitvijo trilaterale BiH - Srbija - ZDA. Samo z Bosno in Hercegovino je mogoče rešiti Republiko Srbsko, saj je vsako razpakiranje Daytonskega mirovnega sporazuma lahko nevarno za Republiko Srbsko. Prav tako je po nedavno izvedenih parlamentarnih volitvah na Kosovu neizogibna vrnitev Srbov v kosovske institucije in v prihodnjo vlado, jeseni, po lokalnih volitvah, pa naj bi lokalni srbski izvoljenci delovali v svojih lokalnih skupnostih na Kosovu. Vse te poteze srbskih oblasti bi okrepile mednarodni in regionalni položaj Srbije, predvsem v ZDA. Nova ameriška administracija želi vzpostaviti mir v svetu, ne pa konfliktov in vojn.
Zoran Đinđić je nekoč dejal: »Nobena delitev ni močnejša od skupne želje po boljši prihodnosti. Ne glejte drug na drugega kot nasprotnike, ampak kot ljudi z enako pravico sanjati, razmišljati in upati. Le s pogovorom, ne z delitvami, lahko zgradimo družbo, v kateri vsi želimo živeti.« Đinđić je bil znan po tem, da je nenehno poudarjal pomen enotnosti in konstruktivnega pogovora ter boja za boljšo družbo.
Analitiki menijo, da je treba nadaljevati s procesom rebrandinga in repozicioniranja Srbije v regionalnih in mednarodnih odnosih, prek trilaterale BiH-Srbija-ZDA pa bi zmagali vsi, kar bi pripeljalo do stabilizacije razmer v regiji.
Mladi v Srbiji morajo postati sila, ki bo Srbijo oblikovala po meri vsakega človeka in ji zagotovila blaginjo in gotovo prihodnost. Študenti so pomembna družbena kategorija, zato je treba k postavljenim zahtevam pristopiti previdno. Njihov glas je treba spoštovati, a vsega dosedanjega v družbenopolitičnem razvoju ne smemo izničiti. Z aktivnim državljanstvom različnih družbenih kategorij je treba zagotoviti socialno kohezijo v smeri boljše in uspešnejše Srbije.
Srbija v trenutni situaciji izbira med kaosom in stabilnostjo, med delitvijo in enotnostjo. Mladi so tisti, ki skrbijo za prihodnost države in lahko državo vodijo v pravo smer, vendar le, če bodo delovali domoljubno, modro, strateško in z jasno začrtano vizijo. Mladi v Srbiji ne smejo biti talci trenutne situacije, ampak morajo postati sila, ki bo oblikovala prihodnost svoje države. Kako vse oblikovati v prave spremembe, ki bodo prinesle boljši jutri vsem? Srbija ne sme težiti k lastnemu porazu, temveč se mora združiti v vsej svoji raznolikosti in oblikovati prihodnost, za katero se je vredno žrtvovati.
Študenti so s svojim aktivnim delovanjem izločili opozicijo s političnega in družbenega prizorišča, opozicija pa je doživela fiasko z nedavnim izgredom v srbskem parlamentu, pri čemer je uporabila preizkušene metode gibanja Samoodločba kosovskega premierja Albina Kurtija (LVV). Srbska opozicija mora strniti svoje vrste, nujen korak k temu pa je privabljanje novih voditeljev in priprava političnih programov, ki jih bo ponudila na enih izmed prihajajočih volitev.
Študentje so predstavili štiri ključne zahteve: ● Objava celotne dokumentacije o obnovi železniške postaje v Novem Sadu in kazenski odgovornosti za smrt 16 ljudi ● Potrditev identitete in kazenska ovadba proti odgovornim za napade na študente in profesorje ● Opustitev kazenskih ovadb proti aretiranim in pridržanim med študentskimi protesti ● Povečanje proračuna za visoko šolstvo.
Kasneje je bila oblikovana še peta zahteva, v kateri študenti zahtevajo identifikacijo uporabljene tehnologije, naročnikov in izvajalcev ter nemudoma uvedbo postopka v zvezi z incidentom na demonstracijah 15. marca, ki ga je povzročil neidentificirani zvok, ki je povzročil paniko med množico. Podana je bila tudi šesta zahteva, ki se nanaša na odgovornost vodstva bolnišnice za vstop predsednika države in novinarjev na oddelek za intenzivno terapijo. Kdo ve, koliko časa lahko država kot živ organizem še omogoča študentom, da nenehno generirajo zahteve kot utemeljitev za proteste in to po vsemu sodeč traja v nedogled v primeru Srbije.
Analitiki menijo, da študentske proteste usmerja »nevidna roka«. V Srbiji se nič ne dogaja spontano in naključno, kar se kasneje pokaže z odkrivanjem ozadja številnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na prihodnost Srbije. Trenutno stanje je treba izkoristiti za pozitivne spremembe. Pametna in modra vlada vedno prisluhne svojim državljanom in eni izmed njih so tudi študenti. Mladi imajo pravico do svoje prihodnosti. Trenutni nemiri v Srbiji poudarjajo nujno potrebo po učinkovitem delovanju demokratičnih institucij in vladavini prava v celotni regiji, kar sta ključna pogoja za vstop v EU. Srbija potrebuje nov socialni sporazum za premostitev trenutne situacije.
Trenutno v Srbiji en del družbe daje prednost organizaciji zborov kot obliki družbenopolitičnega delovanja, medtem ko drugi del družbe sprejema ustavno-pravno ureditev, ki temelji na parlamentarni demokraciji kot ureditvi in načinu upravljanja. Ideja neposredne demokracije ne more nadomestiti predstavniške demokracije, ne da bi bila transformirana z aktivnim in neposrednim odločanjem znotraj predstavniških političnih organizacij. Gre za izbiro med nekakšno politično imaginacijo, drugo pa je parlamentarizem z znanimi mejami. To bi v bistvu pomenilo protiustavno spremembo obstoječega političnega sistema. Zahteve študentov obstajajo in jih je treba upoštevati, a da bi vse izpeljali do konca, manjkajo predlogi in nato dialog, saj je le dialog ključ do rešitve trenutne situacije.
Obrambni ministri Hrvaške, Albanije in Kosova so nedavno podpisali Deklaracijo o vojaškem sodelovanju, s katero želijo povečati varnost v jugovzhodni Evropi in jadransko-jonski regiji, pri čemer poudarjajo pomen skupnih prizadevanj pri odzivanju na nove varnostne izzive, hibridne grožnje in druga tveganja, ki lahko ogrozijo regionalno, evropsko in mednarodno stabilnost, kar je povzročilo obsodbo iz Srbije. Nekaj dni kasneje sta obrambna ministra Srbije in Madžarske podpisala tako imenovani načrt dvostranskega vojaškega sodelovanja.
Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost in veleposlanik ZDA pri OZN John Bolton je izjavil: »Ne verjamem, da bi v Evropi smelo biti prostora za vojaška zavezništva razen Nata. Navsezadnje menim, da je cilj večine držav v Evropi in na Balkanu postati članica Nata. Kar zadeva članstvo Ukrajine v Natu, je to edina stvar, skozi katero Rusija ni pripravljena iti. Do istega zaključka sta prišli tudi Finska in Švedska, tj. 75 let nevtralnosti je njihova popolna varnost le onkraj meja Nata«[2]. Bolton je poudaril, da je vsako vojaško zavezništvo zunaj Nata usmerjeno proti Srbiji in drugim državam, kar po njegovih besedah predstavlja tveganje in korak nazaj.
Vojaška zavezništva na Zahodnem Balkanu so kompleksna in dinamična ter zajemajo različne interese - od vključevanja v Nato, sodelovanja z Rusijo, do vloge EU v regiji. Biti del Nata ali EU je velikega pomena za stabilnost, vendar balkanskim državam ostaja izziv, kako uravnotežiti svoje zunanjepolitične interese z regionalnimi in mednarodnimi varnostnimi razmerami. Stabilnost Balkana je v veliki meri odvisna od sposobnosti držav, da presežejo notranje delitve in dosežejo skupne cilje v okviru mednarodnih zavezništev.
Analitiki menijo, da nova vojaška zavezništva spodbujajo oboroževalno tekmo in ustvarjajo nove grožnje v regiji. Zato je pomembno opozoriti, da je bila EU ustanovljena kot mirovni projekt, medtem ko je bil Zahodni Balkan v zadnjem času prizorišče oboroženih spopadov. Ključnega pomena je, da se ta še vedno nestabilna regija vključi v evropski mirovni projekt, znan kot EU in da tako Evropa enkrat za vselej postane celina trajnega miru in dolgoročne stabilnosti.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić (SNS) je 6. aprila po odstopu prejšnjega premierja Miloša Vučevića (SNS) imenoval prof. dr. Đura Macuta za mandatarja nove vlade Republike Srbije. Macut je nestrankarska oseba, po poklicu zdravnik. Pričakovanja državljanov Srbije od nove vlade so velika, saj vidijo novo vlado kot novo upanje. Bodoči predsednik srbske vlade Macut se bo zaradi študentskih protestov in sedanjih velikih antagonizmov v srbski družbi soočil s kompleksno situacijo v državi, ki jo bo moral amortizirati in začeti dialog z različnimi družbenimi skupinami, da bi dosegli soglasje o prihodnosti države. Srbija je od začetka študentskih protestov izgubila za več kot 700 milijonov evrov tujih naložb, skupno povzročeno škodo pa ocenjujejo na okoli dve milijardi evrov. Nova vlada mora z novimi kadri povrniti zaupanje v institucije in izkazati visoko usposobljenost.
Poleg politične krize in nezaupanja državljanov je treba povrniti zaupanje v institucije in pravno državo, zaustaviti rast cen in inflacijo ter sprejeti ukrepe za zaščito najranljivejših kategorij prebivalstva. Tu je tudi novonastala situacija po uvedbi enostranskih ameriških carinskih tarif, ki Srbijo prizadenejo neposredno in posredno zaradi ameriških carin, ki jih je uvedla EU, saj je večina srbskega izvoza usmerjena v države EU. Nestabilne razmere v regiji so izziv za regionalno politiko, pospešitev evropske poti in povečanje investicij sta nalogi, ki čakajo novo vlado. Evropska pot se ne sme ovirati, prav tako ne tudi tako imenovana »evropska klavzula«, s katero se vsi politični subjekti zavezujejo, da ne bodo ovirali sprejemanja zakonov, ki so pomembni za proces pridruževanja Srbije EU. Po drugi strani pa mora EU odobriti pogajanja v zvezi s III. klasterjem in odgovornost nosi EU. Zato se poraja vprašanje: Quo vadis, Srbija?
Ključen je boj proti kriminalu in korupciji, ki se zares začne, ko začne vlada ta boj v svojih vrstah. Srbija je začela ta boj, le še okrepiti mora ta proces tako vertikalno kot horizontalno. Evropska perspektiva še vedno ostaja ključna točka v političnem življenju Srbije.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Beograd, 10. april 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] TV N1: John Bolton: Bilo kakav vojni savez sem NATO-a u Evropi je bezbednosni rizik, link: https://n1info.rs/svet/dzon-bolton-bilo-kakav-vojni-savez-sem-nato-a-u-evropi-je-bezbednosni-rizik/
