Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES je ob koncu volilne kampanje za parlamentarne volitve na Kosovu, ki bodo 9. februarja 2025, pripravil analizo aktualne politične situacije. Iz obsežne analize z naslovom „Parlamentarne volitve na Kosovu 2025: Ali se znova poskuša deliti Kosovo?“ Izpostavljamo najpomembnejše in zanimive dele.
Zaključna faza volilne kampanje za devete parlamentarne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti dosega vrhunec.
Mednarodni inštitut IFIMES je že objavil predvolilno analizo z naslovom "Parlamentarne volitve na Kosovu 2025: Potreben je nov pristop za Kosovo", povezava: https://www.ifimes.org/ba/istrazivanja/parlamentarni-izbori-na-kosovu-2025-potreban-novi-pristup-za-kosovo/5439? (20.01.2025).
Na parlamentarnih volitvah sodeluje 28 političnih subjektov, od tega 19 političnih strank, pet koalicij, dve civilni iniciativi in en neodvisni kandidat. Iz srbske skupnosti je šest političnih subjektov.
Skupščina Kosova ima 120 sedežev, od tega je 20 sedežev zagotovljenih za pripadnike manjšinskih skupnosti. Srbska skupnost ima 10 poslanskih sedežev, bošnjaška skupnost tri, turška skupnost dva, romska (RAE) štiri in goranska skupnost en poslanski sedež. Volilni prag je 5 %.
V volilni tekmi se pojavljajo trije vodilni politični akterji: Gibanje za samoodločbo (Vetëvendosje - LVV) Albina Kurtija skupaj s strankama Alternativa in Guxo, Demokratska zveza Kosova (LDK) Lumirja Abdixhikuja in Demokratska stranka Kosova (PDK) Memlija Krasniqija. Kot četrti akter si za vstop v kosovsko skupščino prizadeva Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) kontroverznega Ramusha Haradinaja, ki ga povezujejo s srbsko in albansko mafijo, katere korenine segajo vse do ruske mafije.
Analitiki menijo, da ni presenetljivo, da so politično-kriminalne in mafijske strukture namenile ogromne količine denarja in sredstev za strmoglavljenje Albina Kurtija in gibanja Samoodločba, najeli pa so tudi tuje plačance, ki si preko medijev prizadevajo za njegovo diskreditacijo in medijski umor. Zato so prihajajoče parlamentarne volitve zadnja priložnost Kosova, da obračuna s svojimi »zločinci vojne« in »zločinci miru«, ki so zavzeli, opustošili in pripeljali Kosovo na skrajni rob revščine v Evropi. Kurti je ustavil propadanje Kosova, državo vleče iz krempljev mafije in njegova vlada je edina, ki se ni nikomur podredila. Vrnitev politično-kriminalnih in mafijskih struktur na oblast bi Kosovo vrnila na začetek in ustvarila novo negotovost za vse državljane v turbulentnem času in okolju z grožnjo izginotja Kosova. "Zločinci vojne" in "zločinci miru" ne smejo in ne morejo odločati o prihodnosti Kosova. Tuji politiki in plačanci politično-kriminalnih in mafijskih struktur na Kosovu nimajo zadostne specifične teže in spoštovanja, saj jih prebivalci Kosova ne sprejemajo, jih ne čutijo kot svoje in se z njimi ne morejo identificirati, saj se skušajo umetno vsiliti zaradi financiranja s sumljivim in kriminalnim denarjem. Kosovski volivci se morajo neodvisno odločiti o podpori Kurtiju in o svoji prihodnosti brez kakršnega koli pritiska.
Znano je, da se je nekdanji kosovski predsednik Hashim Thaci (PDK) odločno zavzemal za delitev Kosova, njegovi nameri pa so nasprotovali le v gibanju Samoodločba. Delitev Kosova je tiho podpirala Demokratska zveza Kosova (LDK), ki je bila leta v krizi in je s smrtjo Ibrahima Rugove izgubila identiteto in kredibilnost, vrhunec degradacije LDK pa je bil dosežen, ko je začasni premier Kosova postal Avdullah Hoti (LDK).
Demokratska stranka Kosova (PDK) se nikoli ni odrekla politični dediščini Hashima Thacija ali njegovemu sodelovanju pri delitvi Kosova. Tudi zdaj PDK iz ozadja še vedno vodijo politično-kriminalne strukture. PDK nikoli ni postala politična stranka v pravem pomenu besede. Projekt delitve Kosova je neposredno povezan z Bosno in Hercegovino, kar bo v tej državi sprožalo dodatne alarme.
LDK se nikoli ni uspela reformirati in prilagoditi novim okoliščinam, saj je navajena delovati podtalno, skrito in ne transparentno, po smrti Rugove pa se ji nikoli ni posrečilo izvoliti pravega voditelja.
Analitiki so nekatere opozicijske voditelje opisali kot posameznike, katerih identiteta sta moč in bogastvo, ne pa politični program in ideali za boljše Kosovo. Prav Kurtijev program socialne pravičnosti in enakosti je tem strukturam trn v peti. Njegova reformistična drža ga je postavljala v vedno bolj nevaren položaj. Če k temu prištejemo še nevarno frakcijo znotraj pravosodnega sistema, ki v koordinaciji s tujimi akterji nenehno sproža izmišljene škandale tako proti Kurtiju kot proti njegovim najbližjim sodelavcem, burna volilna kampanja torej ne preseneča. Ne gre za običajen politični obračun, temveč za dobro zasnovano in temeljito akcijo koncipirano v centrih kriminalne in pravosodne moči z namenom spodkopati zaupanje javnosti ter oslabiti Kurtija in Samoodločbo. Zato je pomembno nadaljevanje temeljitih aktivnosti za razgradnjo politično-kriminalnih struktur na Kosovu, ki so še vedno močne, kar se kaže v njihovih prizadevanjih in poskusih strmoglavljenja premierja Kurtija.
Nekdanji kosovski premier in predsednik Hashim Thaci (PDK) je ohranil tesne vezi z Beogradom, ki še danes niso pretrgane. Kasneje je Ramush Haradinaj prek svojih kanalov razvil svoje povezave in jih še utrdil.
Manjšine morajo biti izvoljene in zastopane z verodostojnimi predstavniki. Posebno pozornost zbujajo volitve znotraj srbske skupnosti, ki voli svojih 10 predstavnikov.
Srbska lista, ki je s podporo uradnega Beograda največja srbska stranka na Kosovu, naj bi osvojila vseh deset sedežev v kosovski skupščini. Po parlamentarnih volitvah prihajajo lokalne volitve, ki so pomembne za Srbe, zlasti na severu Kosova, saj bi se tako lahko vrnili v institucije lokalne samouprave, v katerih imajo prevladujočo večino.
V Prištini se bojijo oblikovanja Zveze srbskih občin (ZSO). Bo pa močan pritisk mednarodne skupnosti vodil do uveljavitve ZSO. Kakšna bo Zveza občin s srbsko večino, še ni znano. ZSO je postala zelo občutljiva tema tako za srbsko kot za albansko stran. Proces oblikovanja ZSO ni mogoč brez izvedbe lokalnih volitev na severu Kosova.
Kosovo predstavlja svojevrsten fenomen, ko gre za vračanje mladih, izobraženih ljudi iz diaspore. To je pomemben trenutek za gospodarski in splošni družbeni razvoj in napredek Kosova. Čeprav na Zahodnem Balkanu opažamo trend množičnega izseljevanja, je vizumska liberalizacija za Kosovo nepričakovano ustavila val množičnega izseljevanja, k čemur je poleg vladne politike prispevala tudi vse težja gospodarska situacija v zahodnoevropskih državah, predvsem v Avstriji in Nemčiji.
Prav zaradi politično-kriminalnih in mafijskih struktur, ki so na Kosovu globoko zakoreninjene, bo po volitvah treba opraviti temeljito preiskavo povezav med mafijo in posameznimi mediji, predvsem glede načina njihovega financiranja. Preiskavo bo treba razširiti tudi na tuje uradnike, ki služijo tem strukturam, ter izvor in način njihovega financiranja.
Zanimivo je, da želi PDK povečati ruski vpliv na Kosovu kot neke vrste maščevanje ZDA zaradi odhoda Hashima Thacija na sojenje pred specializirani senat (KSC-SPO) v Haagu, za kar krivijo ZDA. Na Kosovu je že dolgo nekaj opozicijskih voditeljev, ki imajo tradicionalno odlične odnose z Moskvo.
Tako imenovani »neodvisni« mediji na Kosovu ne predstavljajo utelešenja profesionalizma ali visokega standarda, ampak so le postojanke politično-kriminalnih struktur, s čimer spodkopavajo lastno kredibilnost. Obstajati mora konstruktivna kritika oziroma ponujanje izvedljivih alternativnih rešitev, medtem ko se opozicija in njeni hlapčevski mediji obnašajo tako, da sami sebe razvrednotijo. Njihova taktika senzacionalizma, izkrivljanja dejstev in neprofesionalnega poročanja je namesto da bi dvignila raven javnega diskurza, odvrnila pozornost z legitimnih pomanjkljivosti vlade. Takšno vedenje je neposredno vplivalo na zmožnost javnosti, da resno vzame kritike in pritožbe, s čimer je vlado učinkovito zaščitilo pred odgovornostjo. Naredili so vodo javnega diskurza motno in ti akterji so, paradoksalno, omogočili Kurtijevi vladi, da je nehote odložila kakršen koli pomemben nadzor.
Opozicija se mora soočiti z lastno zgodovinsko hipoteko in napakami. Za napredek se mora distancirati od kriminalne preteklosti, zavrniti vse povezave z organiziranim kriminalom in korupcijo ter se posvetiti procesu politične, etične in družbene prenove Kosova. To ni le stvar percepcije, ampak tudi nujnost za povrnitev kredibilnosti. Opozicija mora pokazati, da ima program, vizijo, integriteto in sposobnost, da zagotovi uspešno alternativo sedanji administraciji na Kosovu.
Kosovska opozicija je postala sama sebi največji sovražnik. Zaupanje se pridobi z vizijo prihodnosti, reformami in uresničevanjem velikih idej, z bojem proti kriminalu in korupciji, ne pa s sprenevedanjem z omadeževanimi novinarji in kriminalno dediščino.
Kosovo si ne more privoščiti stagnacije, regresivnega ali togega političnega okolja. Verodostojna opozicija je bistvenega pomena za vsako uspešno demokracijo, ki zagotavlja, da je vlada izzvana in odgovorna ter služi prebivalcem Kosova. Z nezmožnostjo opozicije, da se odzove na vse te izzive, le ta dela medvedjo uslugo ne le sebi, temveč tudi državljanom Kosova, ki si zaslužijo veliko višji standard upravljanja in javnega diskurza.
Če želi kosovska opozicija v prihodnosti igrati pomembno vlogo v državi, mora enkrat za vselej opustiti ustaljene metode, zavrniti zavezništva z diskreditiranimi medijskimi akterji in se osredotočiti na pristne reforme. To je edini način za ponovno vzpostavitev zaupanja med ljudmi in dvig kakovosti politike in politične kulture na Kosovu. Karkoli drugega bo podaljšalo sedanji cikel disfunkcionalnosti, zaradi česar bo država ostala brez trdnih demokratičnih standardov in praks, ki jih tako nujno potrebuje.
Odgovornost je nemogoča, če so orodje opozicije laži, škandali in afere, medtem ko prihodnost Kosova zahteva popolno integriteto in zavezanost reformam.
Zaradi ogromnega obsega dezinformacij in vsesplošnega poslabšanja kakovosti medijev na Kosovu, so včasih celo izkušeni opazovalci zmedeni glede resnice. Ta kakofonija dezinformacij in nizkih standardov ni samo skrb in odgovornost novinarske srenje, temveč gre za demokratično nezmožnost družbe. Funkcionalna demokracija sloni na informiranosti in dialogu z državljani in z odgovorno in verodostojno opozicijo, ki bi držala oblast pod nadzorom. Ko tako opozicija kot mediji ne izpolnjujejo svoje družbene vloge, trpita celoten politični sistem in družba kot celota. Demokracija na Kosovu potrebuje novo politično kulturo.
Ko mediji in opozicija zakrivajo resnico, ščitijo vlado, spodkopavajo demokracijo na Kosovu, obnova pa zahteva neizogiben prelom s koruptivno preteklostjo.
Zarota proti Albinu Kurtiju je bila razkrita leta 2021, ker ni hotel igrati po starih pravilih na Kosovu, ki jih je postavila politično-kriminalna in mafijska elita, podprta s tajkunsko oligarhijo, ki Kosovo drži v svojih krempljih. Provokacije in napad v Drenici/Drenasu na Albina Kurtija med volilno kampanjo konec januarja 2025, so znova odprle vprašanje ogroženosti življenja kosovskega premierja Albina Kurtija. Ni naključje, da ostra in umazana retorika, zbliževanje kriminalnih elementov ter političnih in medijskih operativcev ustvarja okolje za Kurtijevo likvidacijo. Situacija je taka, da ni samo vprašanje, ali bo Kurti preživel politično, ampak tudi, ali bo sploh preživel tudi fizično.
Če bo njegovim in kosovskim sovražnikom uspelo, ne bo padel samo en človek, ampak prihodnost države, ki si je drznila osvoboditi svojo preteklost iz krempljev mafije. Kosovo ne bi izgubilo samo premierja, izgubilo bi prihodnost, za katero se je boril.
Prihajajoče parlamentarne volitve predstavljajo zadnji trzljaj in upanje političnih mafijskih struktur in tajkunske oligarhije v boju proti Kurtiju in pokus vrnitve na oblast.
Če ima zgodovina kakšno lekcijo, je to, da politični voditelj, ki izziva in ogroža interese oligarhov, kriminalcev, politične mafije in tujih sil, nikoli ne doživi volilnega poraza, temveč ogroža samega sebe in postane njihova tarča. Vsakdo, ki želi zagotoviti prihodnost svojim ljudem, se sooči s kruto realnostjo, da je sam izločen. To je usoda Albina Kurtija.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Priština, 5. februarja 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
