Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Veleposlanik Dr. Milan Jazbec, profesor diplomacije, pesnik in pisatelj, zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, izvirno in inovativno predstavlja ter analizira uvod v enega najbolj znanih diplomatskih dokumentov, tj. Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. Njegov članek »Filozofija preambule Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih« objavljamo v celoti.
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih (DKDO), skupaj z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih (DKKO), predstavlja osrednje bistvo diplomatskega in konzularnega prava kakor tudi diplomatske teorije in prakse. Obe konvenciji sta bili sprejeti oz. sklenjeni in pričeli veljati pred dobrimi 60. leti – DKDO leta 1961 (61 podpisnic) in ratificirana leta 1964 (192 ratifikacij dosedaj) ter DKKO leta 1963 (49 podpisnic) in ratificirana leta 1967 (182 ratifikacij dosedaj).
Če upoštevamo časovno zaporedje priprave in sprejema ter strukturo in njuno soodvisnost, lahko rečemo, da DKKO izhaja iz DKDO (prim. tretjo in četrto alinejo preambule DKKO kakor tudi drugo diplomatsko funkcijo), toda njun odnos temelji na komplementarnosti in ne na hierarhiji.
Obenem je posebej izstopajoče dejstvo, kako malo mednarodnih pravnih dokumentov je doseglo tako nepredstavljivo visoko število ratifikacij in kako malo jih je bilo sprejetih, upoštevanih in prevzetih v praktično uporabo v univerzalnem pogledu. Zato sta tudi obe konvenciji predmet neštevilnih interpretacij, razprav in obravnav v znanstvenih in strokovnih člankih ter študijah. Vendar pa so te obravnave praviloma osredotočene na pravne in protokolarne vidike ter razlage obeh dokumentov. To pomeni, da imamo opravka s procesom njunega nenehnega reinterpetiranja.
Ta analiza pa obravnava DKDO z namero ugotoviti, kaj je v besedilu in med njegovimi vrsticami posebnih poudarkov in pomenov, se pravi, da nas zanima filozofija preambule DKDO.
Filozofija preambule DKDO nam pomaga razumeti interdisciplinarno, soodvisno, strukturno in kontekstualno naravo konvencije in njenega poslanstva.
Preambula je daleč od tega, da bi bila zgolj uvod v osrednje besedilo konvencije. Razumemo jo namreč kot politični manifest držav ('države pogodbenice te konvencije'), ker odseva njihovo zavezanost k vzdrževanju mednarodnega miru in varnosti. Posledični zato tudi odraža razumevanje diplomacije in njeno nenehno stremljenje k miru, varnosti in promociji prijateljskih odnosov med državami (peta diplomatska funkcija). Nenazadnje, preambula zagotavlja široko, jasno in trdno pravno osnovo za diplomatsko delo. Odlikujejo jo tradicija, kontinuiteta, odprtost in fleksibilnost, izžarevanje spoštovanja, medsebojno soglasje in etika. Vse to predstavlja stalno ambicijo po tem, da je navedeno vsakodnevno prisotno v diplomatski praksi.
Preambulo sestavljata uvodna in zaključna poved ter pet alinej (kjer imamo prav tako uvodno in zaključno alinejo ter tri osrednje). Tako predstavljena struktura nam omogoča bolj vsebinsko poglobljeno razumevanje preambule, ponuja nov vpogled v njena sporočila in razkriva mojstrstvo avtorjev konvencije, ki je zelo drugačna od tipičnega suhega in formalnega pravnega dokumenta. Zato je tudi mogoče vsako alinejo razumeti kot samostojno diplomatsko in policy sporočilo z jasnim političnim poudarkom.
Uvodna poved: ‘Države pogodbenice te konvencije so se’ odpre DKDO in definira sodelujoče subjekte. To so nacionalne države, osrednji pravni dejavniki v mednarodni skupnosti, kjer diplomacija ostaja nepogrešljiva institucija. Prav tako usmeri bralčevo pozornost v alineje ter vpelje v njihovo vsebino in preambulo kot tako.
Zaključna poved: ‘dogovorile’, zaključi preambulo in odpre osrednji del besedila dokumenta. Prav tako sklene preambulo kot samostojni del, ki bi lahko bil tudi neke vrste mini priročnik diplomatske teorije in prakse. To je še posebej očitno, če si pozorneje pogledamo uvodne poudarke v vsaki alineji, in sicer: ‘ob zavedanju’, ‘ob upoštevanju’, ‘v prepričanju’, ‘v prepričanju’, in ‘ob poudarjanju’.
“ob zavedanju, da narodi vseh držav že od davnih časov priznavajo status diplomatov,”
S svojim uvodnim poudarkom gre alineja v samo bistvo stvari in predstavi izrazito zgoščeno definicijo diplomacije ter praktično skoraj vse, kar je potrebno vedeti o njej. Diplomacija je staro sredstvo posredovanja med različnimi entitetami, ki izvira iz več kot pred 5.000 leti ('od davnih časov'). Zraven predstavitve časovne evolucije diplomacije, alineja poudarja tudi njeno tradicijo. Diplomacije praktično ni brez tradicije in potrpežljivosti. Dodatno, alineja učvrsti instrument diplomatske imunitete ('priznavajo status diplomatov'), ki se sprejema že tisočletja.
“ob upoštevanju ciljev in načel Ustanovne listine Združenih narodov o suvereni enakosti držav, ohranitvi mednarodnega miru in varnosti ter razvoju prijateljskih odnosov med državami,”
Alineja predstavlja samo bistvo diplomacije, tj. vzdrževanje miru in varnosti ter preprečevanje konfliktov in vojn, to je pa vse, za kar gre v diplomaciji. Diplomacije suverenih in pravno enakih držav zagovarjajo to poslanstvo in ta načela. Še več, razvijanje prijateljskih odnosov med državami vzpostavlja visok etični cilj.
“v prepričanju, da bi mednarodna konvencija o diplomatskih odnosih, privilegijih in imunitetah prispevala k razvoju prijateljskih odnosov med državami ne glede na razlike v njihovih ustavnih in družbenih sistemih,”
Alineja izrecno proglaša dobro voljo in namene držav, kar predstavlja dodatno etično razsežnost, še posebej ob upoštevanju jasnega sprejemanja razlik v ustavnih in družbenih sistemih posameznih držav. Obenem to potrjuje pomen pravnega dokumenta, ki bo zajel vse te posebnosti in moč diplomacije kot metode in sredstva za urejanje odnosov med državami. Alineja tako jasno postavlja v ospredje splošne cilje držav pogodbenic te konvencije.
“v prepričanju, da namen takih privilegijev in imunitet ni dajati prednosti posameznikom, temveč zagotavljati učinkovito opravljanje nalog diplomatskih predstavništev kot predstavnikov države,”
Alineja odkriva, kar šteje kot najpomembnejši vidik DKDO. Namreč, da gre funkcionalnost diplomatskega delovanja z roko v roki z absolutno diplomatsko imuniteto, ne v korist njenega nosilca, ampak diplomatske misije. Diplomacija je poklic, toda predvsem je to spoštljivo poslanstvo, diplomatska misija pa je v službi interesov držav pošiljateljic in ne njihovih voditeljev.
“ob poudarjanju, da se morajo vprašanja, ki niso izrecno urejena z določbami te konvencije, tudi v prihodnje urejati po pravilih mednarodnega običajnega prava,”
V svojem zaključnem poudarku ta alineja zagotovi moč mednarodnega običajnega prava kakor tudi zaupanje, ki so ga pogodbenice te konvencije vložile vanj in druga v drugo. Države so proste v svoji priključitvi konvenciji, ki pa je potem obvezujoča. Ponovno, gre za etiko, ki je nenehno prisotna v diplomatskem delu in njegovi pravni ureditvi. In dodatno, zadnja alineja v celoti povzame duha in filozofijo konvencije kakor tudi njeno sporočilo in koncept.
To je diplomacija: pazljivo in neskončno izbiranje besed ter neprestano pošiljanje sporočil v pravnem kontekstu, ki mora biti vedno interdisciplinaren, inovativen in spodoben.
O avtorju:
Dr. Milan Jazbec je diplomat in profesor diplomacije, pisatelj in pesnik, zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve in pripadnik prve generacije slovenskih diplomatov. Bil je veleposlanik v Severni Makedoniji (2016-2020) in v Turčiji (2010-2015, akreditiran tudi v Azerbajdžanu, Iraku, Iranu, Libanonu in Siriji). Objavil je več kot šestdeset knjig in je avtor več kot 130 člankov o diplomaciji in sorodnih temah, vse v štirinajstih jezikih. Od leta 2009 je ustanovni urednik mednarodne znanstvene revije European Perspectives. Stališča, predstavljena v tej analizi, so njegova in ne predstavljajo stališč njegovega delodajalca.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Članek je bil prvotno objavljen pri DiploFoundation, povezava: https: https://www.diplomacy.edu/blog/the-philosophy-of-the-preamble-to-the-vienna-convention-on-diplomatic-relations/?utm_source=DiploMail&utm_campaign=62afd2295d-RSS_EMAIL_CAMPAIGN_blogs&utm_medium=email&utm_term=0_4510155485-62afd2295d-120316420 .
Ljubljana/Ženeva, 8. junij 2022
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije iz Ljubljane, Slovenija, ima poseben konsultativni status pri ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.
