Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, na Balkanu in po svetu. Senator Marc R. Pacheco (D) je dekan Senata Massachusettsa in član Svetovalnega odbora IFIMES. V analizi z naslovom “V letu 2024 je demokracija na glasovnici“ predstavlja svoj pogled na predsedniško volilno kampanjo v ZDA.
V letu 2024, ko se polovica svetovnega prebivalstva odpravlja na volišča, je demokracija na glasovnici.
Bolj kot kdaj koli prej se ameriški volivci tega novembra soočajo z eksistencialno izbiro o smeri naše države, izbiro, ki bo imela posledice za prihodnost predstavniške demokracije naše republike.
Izid letošnjih volitev bo tudi opredelil prihodnost Amerike in ali bomo še naprej vodili demokracijo v svetu.
Dva glavna kandidata na predsedniških volitvah, predsednik Joe Biden in nekdanji predsednik Donald Trump, imata zelo različne poglede na prihodnost upravljanja v Ameriki in vlogo Amerike v svetu.
Predsednik Joe Biden vodi kampanjo, ki temelji na podpiranju ameriških vrednot svobode in priložnosti za vse, tako da podpira temeljne institucije in pravno državo, ki je Ameriko naredila za model preostalemu svetu v tem, kako izvajati in vzdrževati temeljna demokratična načela. Biden je prav tako nadaljeval svoje močno zavzemanje za širitev demokracije po vsem svetu.
Biden je imel najproduktivnejši prvi mandat od katerega koli predsednika v mojem življenju s sprejetjem zakonodaje, ki je okrepila ameriško gospodarstvo, vključno z ameriškim reševalnim načrtom, zakonom o zmanjšanju inflacije, zakonom o CHIPS in znanosti ter dvostranskim zakonom o infrastrukturi.
Te in druge politike so spodbudile zgodovinsko gospodarsko rast v Združenih državah, s skoraj 11 milijoni ustvarjenih delovnih mest, odkar je Biden prevzel položaj. Stopnja brezposelnosti je najnižja v več kot 50-ih letih, pri čemer sta leti 2021 in 2022 najmočnejši leti rasti števila delovnih mest v ameriški zgodovini. Odkar je Biden prevzel položaj, je bilo ustanovljenih tudi rekordno število malih podjetij in v Združenih državah je bilo ustvarjenih več kot 750.000 novih delovnih mest v proizvodnji.
Biden je dosegel tudi zgodovinski napredek na področju državljanskih pravic in socialnih vprašanj, vključno z razširitvijo ugodnosti za ameriške veterane z zakonom PACT, s sprejetjem zakona o spoštovanju zakonske zveze, s podpisom izvršilnih ukazov za spodbujanje pravičnosti in rasne pravičnosti ter zaščito reproduktivnih pravic, z zagotavljanjem odpisa študentskega dolga za družine srednjega in delavskega razreda ter z vključevanjem več Američanov v zdravstveno zavarovanje kot kdaj koli prej. Predsednik Biden je prav tako zgodovinsko imenoval sodnico Ketanji Brown Jackson, kot prvo temnopolto žensko in prvo javno pravobranilko na vrhovnem sodišču.
Na mednarodnem prizorišču je predsednik Biden med agresijo Rusije še naprej podpiral Ukrajino, okrepil Nato s tem, da je pozdravil vključitev Finske in Švedske v zavezništvo, in kar je najpomembneje, sprejel agresivne ukrepe glede podnebnih sprememb s ponovno pridružitvijo Pariškemu podnebnemu sporazumu in financiranjem prek zakona o zmanjševanju inflacije, najpomembnejše naložbe v podnebne rešitve v svetovni zgodovini.
Številni od teh dosežkov so bili spregledani v korist vprašanj, ki so pritegnila naslovnice, in nenehnih pravnih težav njegovega novembrskega nasprotnika, nekdanjega predsednika Donalda Trumpa.
Trump vodi kampanjo za maščevanje in namiguje na uporabo predsedniške moči na način brez primere, ki grozi z razgradnjo ameriškega vladnega sistema in opustitvijo ameriške dolgoletne podpore demokracijam po vsem svetu.
Ko je bil na položaju je Trump Ameriko umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma in oslabil odnose države z njenimi najbližjimi zavezniki.
Če bi bil izvoljen za drugi mandat, je Trump dejal, da bo diktator "samo prvi dan". Obljubil je tudi, da bo podvojil svoj izolacijski pristop, vključno z opustitvijo Nata, kar bi skoraj zagotovo vodilo v propad zavezništva, zaradi česar bi Evropa in naši zavezniki ostali ranljivi za različne grožnje.
Med te grožnje so vključene tudi tiste, ki jih predstavljajo glavne avtoritarne države, ki želijo enako protidemokratično vladavino, ki jo vsiljujejo svojim ljudem, prenesti tudi na tiste zunaj svojih meja. Številne ogrožajo tudi obrobna politična gibanja, ki si prizadevajo za preobrat demokratičnega sistema njihove države, podobno kot se je zgodilo po volitvah v ZDA leta 2020, ko so Trump in njegovi podporniki 6. januarja poskušali razveljaviti rezultate svobodnih in poštenih volitev.
Na položaju in zunaj njega se je Trump prav tako ujemal z avtoritarnimi voditelji, ki jih je pogosto javno hvalil, in pokazal pripravljenost zrcaliti številne taktike, ki se uporabljajo za nenehno spodkopavanje zaupanja ljudi v vitalne institucije, od zvezne vlade do strokovnjakov iz akademske in znanstvene skupnosti in celo tisk, najpomembnejše od vseh institucij v demokraciji.
Tretji ameriški predsednik Thomas Jefferson je potrdil pomen svobodnega in neodvisnega tiska kot dela demokracije, ko je rekel: »Če bi se meni prepustilo odločanje, ali naj imamo vlado brez časopisov ali časopise brez vlade, ne bi smel za trenutek oklevati, da bi imel raje slednje, vendar bi moral reči, da bi moral vsak človek prejeti te časopise in jih znati brati."
V avtoritarnih državah je svobodni in neodvisni tisk pogosto zatrt in celo prepovedan v korist državnih medijev, ki izkrivljajo dejstva in državljane obveščajo ali dezinformirajo o vprašanjih in dogodkih, tujih in domačih.
V digitalni dobi imajo družbeni mediji pomembno vlogo pri širjenju informacij. Vendar pa nimajo novinarskih standardov, ki jih upošteva zakoniti tisk, zaradi česar je minsko polje dezinformacij tako s strani vlad kot zunanjih političnih sil, v obliki vsega, od lažnih novic do ponaredkov (deepfake), ki jih ustvari umetna inteligenca.
Ko gre za volitve, ima vloga medijev pri posredovanju dejstev pomembno vlogo pri zagotavljanju obveščenosti državljanov, tistih, ki lahko sprejemajo volilne odločitve na podlagi točnih informacij o dejanjih, stališčih in retoriki kandidatov.
Ena glavnih točk, ki so jih tisk in diskurz na družbenih medijih spregledali, je, da predsednik ni edina oseba, ki bo novembra letos določila prihodnjo smer ameriške demokracije.
O volitvah za 34 ameriških senatorjev in vseh 435 mest za kongres se bo odločalo v volilnih skrinjicah, pri čemer bo vsak izmed izvoljenih igral bistveno vlogo pri ohranjanju naše republike.
Ameriški volivci morajo sodelovati v teh tekmah, da zagotovijo, da bomo izvolili ljudi, ki bodo svojo prisego ustavi držali visoko nad svojo zvestobo osebi ali stranki in ki bodo pripravljeni narediti pravo stvar za državo in njeno vodstvo na mednarodni ravni, v nasprotju s tem, kar je najboljše za njihovo politično in osebno prihodnost.
Naši voditelji se morajo držati svetega sistema zavor in ravnotežij, na katerem je temeljila Amerika, sistema, ki je najpomembnejši za zaščito države pred erozijo demokratičnega sistema in zagotavljanje zaščite bistvenih svoboščin.
Združene države so generacije gledale, kako so tuje demokracije strmoglavljene z državnimi udari in vzpon avtoritarnih režimov enega za drugim, pri čemer je vsak odvzel svoboščine – od spodkopavanja svobode govora, omejevanja svobodnega in poštenega tiska, dušenja politične opozicije in drugih temeljnih vidikov demokracije.
V tem času so Američani pogosto govorili, da se to tukaj nikoli ne bo zgodilo in da je naša vlada, najdlje neprekinjen poskus demokracije, dovolj močna, da odvrne to vrsto pretresov.
Toda od ustanovitve države je sodelovanje državljanov ključnega pomena za ohranitev predstavniške demokracije naše republike.
To mnenje je delil tudi eden izmed ustanovnih očetov Amerike, Benjamin Franklin, ki so ga po ustavni konvenciji leta 1787 vprašali, kakšno vlado bi imela Amerika, na kar je odgovoril: "Republiko, če jo lahko obdržite."
Ameriški volivci morajo razumeti, da smo mi tisti, ki moramo ohraniti naš sistem nedotaknjen, hkrati pa upoštevati vplive, ki jih bodo imele te volitve onkraj naših meja kot veliki zagovorniki demokracije v svetu.
Imamo moč in ta moč je v našem glasovanju.
Američani se morajo vključiti v te volitve in razumeti, da je leta 2024 nedvoumno na glasovnicah demokracija.
Članek predstavlja mnenje avtorja in ne odraža nujno stališče inštituta IFIMES.
Ljubljana/Boston, 21. maj 2024
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.
