Regionalno sodelovanje in prihodnost v EU (»Hitreje, višje, močneje«)

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Bogoljub J. Karić, ugledni poslovnež, filantrop in vizionar, v članku z naslovom „Regionalno sodelovanje in prihodnost v EU (»Hitreje, višje, močneje«)“ predstavlja svoje poglede in vtise po nedavni 45. mednarodni poslovni konferenci »Skupni regionalni trg« v Sarajevu. Njegov članek objavljamo v celoti.

● Bogoljub J. Karić

 

Regionalno sodelovanje in prihodnost v EU 

(»Hitreje, višje, močneje«)

 

Pred kratkim sem se udeležil 45. mednarodne poslovne konference »Skupni regionalni trg« v Sarajevu. Na konferenci so se zbrali menedžerji iz regije in javne osebnosti, ki lahko prispevajo h gospodarski prenovi in ​​blaginji regije. Doživel sem neverjeten sprejem, hkrati pa sem imel veliko čast biti osrednji govornik na konferenci. Moram reči, da sem slišal veliko pametnih misli in izrečenih mnenj, ki lahko koristijo vsem, saj temeljijo na številnih izkušnjah in talentih. Želim si, da tovrstni dogodek preraste v »Davos jugovzhodne in srednje Evrope«.

Problemi gospodarskega razvoja so ključni za našo prihodnost, močna družina pa je zagotovilo našega preživetja. Enkrat za vselej je treba ustaviti val množičnega izseljevanja in ustvariti pogoje za vrnitev naših ljudi, ki so odšli »s trebuhom za kruhom«. To lahko dosežemo le z gospodarsko prenovo ter ustvarjanjem ugodnega in privlačnega poslovnega in družbenega okolja.

Moje referat »Pot do uspeha – regionalno sodelovanje, kam in kako naprej« je vzbudil veliko zanimanja udeležencev, predvsem pobuda o ustanovitvi Sklada za ohranitev in razvoj družinskih podjetij, ki bi omogočil preživetje družinskih podjetij in ki bi zagotavljal kontinuiteto, to je prenos poslovanja z ene generacije na drugo. Na teh področjih je vse zanemarjeno, tudi družina. Namesto prepirljive miselnosti je treba graditi miselnost sodelovanja, razumevanja in zbliževanja.

Ta pobuda bo poslana vladam v regiji, pa tudi institucijam EU, da bi se problematika sistemsko rešila na ravni EU. Podprl sem tudi ustanovitev Evropskega razvojnega sklada, ki bi omogočil financiranje in razvoj podjetij in podjetništva, po moji formuli pa bi bil usmerjen izključno v ustanavljanje skupnih podjetij v regiji (joint ventures). Ko povežeš ljudi skozi skupen posel, bo veliko drugih stvari in procesov potekalo bolj gladko. To bi zbližalo ljudi, kar bi prispevalo k trajnemu miru in dolgoročni stabilnosti v regiji. Sklad bi bil odprtega značaja in bi pritegnil evropske in ameriške vlagatelje, kar bi bila dodatna spodbuda za močan preporod celotne regije.

EXPO 2027 – gospodarska olimpijada

Veliko zanimanje je bilo za vključitev vseh držav regije v sodelovanje na posebni mednarodni razstavi EXPO 2027 v Beogradu, ki sem jo poimenoval "ekonomska olimpijada", pri čemer sem izpostavil ključno vlogo predsednika Srbije Aleksandra Vučića, ki mu je v močni mednarodni konkurenci uspelo, da je Srbija dobila organizacijo tega pomembnega in velikega svetovnega dogodka. Čeprav Srbija gosti EXPO 2027, ta pripada vsem. EXPO 2027 naj bi predstavljal prelomnico ne le za Srbijo, ki bo v organizacijo vložila 17 milijard evrov, ki jih bo pomnožila z razvojem njenega gospodarstva in prispevala k uresničitvi ideje predsednika Vučića o doseganju BDP v višini 100 milijard evrov leta 2027. Pozval sem k skupnemu regionalnemu srečanju o organizaciji in udeležbi na EXPO 2027 in prepričan sem, da bo predsednik Vučić z veseljem sprejel srečanje s kolegi iz jugovzhodne Evrope na to temo, saj bo vodilo do gospodarske blaginje v vrednosti milijard evrov.

Širitev EU – odziv na krize

Širitev EU je ključnega pomena za prihodnost Jugovzhodne Evrope, njeno blaginjo pa vidim v članstvu v EU in skupnem evropskem trgu, saj bo "vstop v EU končal vse turbulence in skušnjave v regiji". Perspektiva članstva je najboljši mogoči mehanizem za zagotavljanje trajne stabilnosti. Če so leta 2004 evropski voditelji našli moč in pogum, da skupaj sprejmejo 10 držav v članstvo EU, potem 20 let kasneje ne vidimo ovir, da ne bi bile sprejete preostale države jugovzhodne Evrope s skupno 16 milijoni prebivalcev, kar bi bila dodatna spodbuda za kasnejše članstvo Ukrajine, Moldavije in Gruzije v EU.

Sklepi[2] konference so bili sprejeti in poslani voditeljem držav in vlad regije, institucijam EU in administraciji ZDA. Po konferenci sem se udeležil tudi podelitve priznanj najboljšim managerjem in javnim osebnostim. Lepo je bilo videti nekdanjega predsednika Hrvaške Stjepana Mesića, podpredsednico slovenske vlade in ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, ministre, predsednike gospodarskih zbornic, veleposlanike in mnoge druge, ki so skupaj delali na naši skupni prihodnosti.

 

Posebej me je navdušila mlada sarajevska županja Benjamina Karić, s katero sva se zvečer sprehodila po prelepi Baščaršiji in Sarajevu. In kaj drugega reči kot to, da je naša prihodnost v sodelovanju, in ker smo v obdobju pred začetkom olimpijskih iger v Parizu, bom uporabil uradni slogan olimpijskih iger, ki bi moral biti tudi naš moto: "Hitreje, višje, močneje«[3].

O avtorju:

Bogoljub J. Karić je bil rojen leta 1954 v Peći/Peja. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Prištini, na oddelku za geografijo. Magistriral je na Ekonomski fakulteti v Nišu na temo »Organizacija in razvoj malega gospodarstva«. Skupaj s tremi brati in sestro je leta 1971 v Peći ustanovil družinsko tovarno »Braća Karić«. V skoraj pol stoletja dolgem obdobju je razvil veliko podjetje, ki deluje na različnih področjih po vsem svetu: telekomunikacije, gradbeništvo, finance, izobraževanje, mediji, trgovina ...

Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.

Ljubljana/Beograd/Sarajevo, 12.julij 2024                     


[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.

[2] Predlagano je bilo, da Bogoljub Karić postane vodja Evropskega razvojnega sklada in Regionalnega razvojno-ekonomskega sveta, ki bo vladam na voljo za bogatenje regije in državljanov, na slovesnosti pa so mu podelili nagrado za življenjsko delo. 

[3] »Citius, Altius, Fortius«.