Včeraj 27. decembra 2007 so teroristi v Pakistanu ubili Benazir Bhutto, ki je bila vodilna političarka, ne le v Pakistanu, temveč v celotnem islamskem svetu. Kot prva premierka v islamskem svetu in velika borka za demokratizacijo Pakistana ter sodelavka Mednarodnega inštituta IFIMES, je celo svoje življenje posvetila borbi za demokratičen Pakistan.
Na Mednarodnem inštitut IFIMES smo še posebej užaloščeni, ogorčeni in zaskrbljeni zaradi atentata na Benazir Bhutto, ker smo bili 08. februarja 2005 priča atentata na iraškega politika in člana Mednarodnega inštituta IFIMES Mithala Al-Alusija, v katerem sta bila ubita njegova oba sinova 30-letni Ayman in 22-letni Jamal. Mithala Al-Alusi je predsednik Demokratske stranke iraškega naroda (DPIN) in je bil prvi iraški politik, ki je obiskal Izrael od njegove ustanovitve. Le nekaj mesecev pred poskusom atentata, je Al-Alusi v okviru delegacije Mednarodnega inštituta IFIMES sodeloval na mednarodni konferenci o protiterorističnem boju v Herzliyi v Izraelu.
Največji delež odgovornosti za atentat na Benazir Bhutto nosi sedanji pakistanski predsednik Pervez Musharraf, ki ni zagotovil ustrezne varnosti opozicijski voditeljici in ni odpravil pomanjkljivosti v pakistanski policiji. Poleg Musharrafa morajo odgovornost za atentat prevzeti verski voditelji v Pakistanu, ki so v tesni povezavi z versko hierarhijo Savdske Arabije in njihovo obveščevalno službo, ki je zelo aktivna v Pakistanu že od začetka sovjetske invazije na Afganistan.
Mednarodni inštitut IFIMES je pogosto opozarjal na stanje v varnostnih službah posameznih držav in poudarjal pomen varnosti za razvoj demokratičnih družb.
Kot soustanovitelj ICTAC-a (International Counter-Terrorism Academic Community, Herzliya, Izrael) IFIMES s posebno pozornostjo spremlja in opozarja na delovanje varnostnega sistema v posameznih državah, v zadnjem času še posebej v policiji Nemčije, Portugalske, Slovenije, Makedonije, Srbije, Črne Gore, Egipta in Saudske Arabije.
Mednarodni inštitut IFIMES poziva EU, naj se več ukvarja z reformo policije ne le v novih članicah EU, kjer je bila policija sestavni del represivnega komunističnega varnostnega aparata in pogosto povezana z organiziranim kriminalom in korupcijo ter politično motiviranimi umori, temveč se mora ukvarjati z reformo policije tudi v državah, v katerih ima EU svoje politične, gospodarske in varnostne interese, kot je to na primer Pakistan. EU mora narediti radikalni premik v svoji politiki in namesto podpore in sodelovanja z osovraženimi režimi v muslimanskih državah, vzpostaviti sodelovanje z demokratičnimi silami v teh državah. Javna diplomacija mora biti usmerjena k muslimanskim narodom v teh državah.
Ljubljana, 28. december 2007
