Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno preučuje dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu.Pnina Shuker,raziskovalka (Neubauerjeva štipendistka) na INSS – Inštitut za nacionalne varnostne študije v Izraelu, doktorska kandidatka na Univerzi Bar-Ilan. V svojem tekstu z naslovom »Zakaj je Rusija zadovoljna z Brexitom?« analizira referendum o Brexitu in morebitno rusko vpletenost vanj.
● Pnina Shuker,
Raziskovalka (Neubauerjeva štipendistka) na INSS – Inštitut za nacionalne varnostne študije v Izraelu, doktorska kandidatka na Univerzi Bar-Ilan
Prejšnji mesec so iz stavbe Evropskega sveta v Bruslju odstranili zastavo Velike Britanije in tako obeležili konec britanskega članstva v EU po 47. letih. Kljub dramatični izjavi premierja Borisa Johnsona, da se Britanija zdaj sooča z »zoro nove ere«, so posledice tega koraka za Veliko Britanijo v tej fazi nejasne, napovedi za prihodnja leta pa precej mračne.
Toda vsaj za Rusijo je to pozitiven preobrat: Rusija je skupaj s Kitajsko ustanovila Šanghajsko organizacijo za sodelovanje - evroazijski odziv na Unijo, ki podpira radikalne desničarske stranke po Evropi, ki EU pozivajo, naj se umakne. Poročilo EU iz junija 2019 trdi, da so bili ugotovljeni ruski poskusi posredovanja. Rusija meni, da je EU njena konkurenca glede vpliva v vzhodni Evropi, zato želi, da je oslabljena in tradicionalno promovira, da je EU v kaosu in je na robu razpada z namenom polarizacije pozicij in razpadanja. Zato je jasno, da je umik Britanije iz Unije - drugega največjega gospodarstva v Uniji in pomemben podpornik uvedbe sankcij Rusiji zaradi aneksije Krimskega polotoka - v skladu z ruskimi geopolitičnimi interesi, Rusija je poskušala vplivati tudi na rezultate referenduma o Brexitu konec junija 2016. Z lažnih računov na Twitterju in s političnimi oglasi na Facebooku, je zaokrožilo več deset tisoč sporočil, ki pozivajo k umiku iz zveze. To vprašanje se je pojavilo tudi na nedavnih volitvah v Združenem kraljestvu, saj je Johnson zavrnil objavo predvolilnega poročila obveščevalnih agencij o obsegu ruskega posredovanja na referendumu. Od takrat sta minila dva meseca, zadevno poročilo pa še ni objavljeno. Še več, na predvečer referenduma so v medijih, ki so povezani z Rusijo, objavili številne članke, ki trdijo, da Brexit ponazarja bolezni Unije in je prvi znak njenega razpada. Obstaja tudi sum, da je največji sodelavec kampanje Brexit Arun Banks imel stike z ruskimi vladnimi uradniki.
Vprašanje ruske udeležbe v referendumu je pomembno, tako zaradi tesne vrzeli med rezultati, ki nasprotujejo izstopu iz Unije (48 odstotkov), in podporniki (52 odstotkov), kot tudi zaradi tega, ker ruska prizadevanja v zvezi s tem še enkrat dokazujejo pomen Kremlja za razumevanje socialne klime v državah, na katere vpliva kot orodje za dosego njihovih dolgoročnih ciljev.
Med ruskimi sosedi in baltskimi državami že obstaja bojazen, da jih zaradi gospodarskih posledic Brexita, Velika Britanija ne bo mogla še naprej podpirati kot do sedaj in da bo njen odhod iz Unije nevarnost za njihovo suverenost. Glede na to, da bo Velika Britanija ostala prevladujoča članica Nata, in je v zadnjih letih okrepila svoje sodelovanje in spodbujala pobude, namenjene zmanjšanju vpliva Rusije, se ti strahovi zdijo neutemeljeni. Vendar pa bo Rusija v boju za vpliv verjetno izkoristila ta dogodek, da bi dosegla domino učinek. Poleg boja proti ruskim dezinformacijskim prizadevanjem s strani delovne skupine STRATCOM, mora Evropska unija vložiti napore v krepitev svoje podobe močnega meddržavnega okvirja, na katerem je mogoče zaustaviti širitvene težnje Rusije v Evropi.
Ljubljana/Ramat Gan, 25 februar 2020
