● Pnina Shuker
Raziskovalka (Neubauerjeva štipendistka) na INSS – Inštitut za nacionalne varnostne študije v Izraelu, doktorska kandidatka na Univerzi Bar-Ilan
Prejšnji četrtek je bil v Atenah sklican vrh, na katerem so sodelovali izraelski premier Benjamin Netanyahu, predsednik Cipra Nicos Anastasiades in grški premier Kyriakos Mitsotakis. V okviru vrha, sedmega od leta 2016, je bil podpisan sporazum o izgradnji plinovoda »Eastmed«, katerega namen je prenos plina iz polja Leviathan v Izraelu in Afroditskega polja na Cipru, v Evropo preko Grčije do Italije.
Sporazum podpirajo ZDA, saj zmanjšuje vpliv Rusije na Bližnjem vzhodu in diverzificira energetske vire EU in tako ublaži njeno energetsko odvisnost od Rusije. ZDA lahko tako izkoristijo boljše odnose z dvema tradicionalnima ruskima partnerjema - Ciprom in Grčijo. Zadnjega vrha med tremi državami so se udeležili visoki ameriški vladni uradniki, na primer državni sekretar Mike Pompeo, junija lani pa je odbor za zunanje zadeve v ameriškem senatu odobril ustanovitev »Bližnjevzhodnega energetskega centra« za usklajevanje energetskih operacij med ZDA, Izraelom, Grčijo in Ciprom. Poleg tega je bil pred približno tremi tedni v ameriškem kongresu sprejet tudi predlog zakona, ki navaja, da bo ameriški embargo Cipru odpravljen, Cipru in Grčiji pa zagotovljena varnostna pomoč.
Zaradi geografskih razlogov je bilo predlagano, da bi bila Turčija tranzitna država, vendar njeni trenutni odnosi z Izraelom tega ne omogočajo. V preteklosti je bil obravnavan predlog za vzpostavitev izraelsko-turškega plinovoda, kar je bil tudi eden od ključnih dejavnikov pri podpisu sporazuma o normalizaciji odnosov med državama leta 2016. Dogovor ni napredoval, ne le zaradi napetosti med Ankaro in Jeruzalemom, ampak tudi zaradi visoke cene izraelskega plina in možnosti, da bi plinovod potekal skozi gospodarske vode Cipra.
Zaradi poslabšanih odnosov med Turčijo in Izraelom v zadnjih letih, je partnerstvo med Izraelom, Ciprom in Grčijo cvetelo. Januarja 2019 je Egipt ustanovil »Forum o plinu na Bližnjem vzhodu«, ki vključuje Grčijo, Italijo, Izrael, Ciper, Jordanijo in Palestinsko samoupravo. Kljub temu, da je Turčija zavrnila sodelovanje na forumu zaradi poslabšanja odnosov z Egiptom, Ankara ustanovitev doživlja kot grožnjo in zato deluje proti njej. Tako je Turčija konec novembra podpisala sporazum o razmejitvi morske meje z Libijo in povečala prisotnost vojaških brezpilotnih letov nad plinskimi polji na vzhodu Sredozemskega morja.
Turška regionalna izolacija bo verjetno okrepila partnerstvo Turčije z Rusijo tudi na področju plina. Šele pred kratkim je bila končana gradnja plinovoda »Turški tok«, ki se razteza od Rusije do Turčije in je namenjen dobavi plina v države južne in vzhodne Evrope. Zato je mogoče, da je »Eastmed«, ki je Rusijo ogrozil in bi lahko celo prelomil njen delež plinske marže, nezaželen tudi za Moskvo. Rusija vlaga v iskanje zemeljskega plina tudi ob obali Sirije in Libanona in če ga najde, bo najverjetnejša partnerica Turčija, glede na njeno geografsko lego kot tudi glede na izboljšanje odnosov med državama.
Ekonomska upravičenost plinovoda »Eastmed« je dvomljiva. Z inženirskega vidika je to drag in zelo kompleksen projekt, ki nosi tudi varnostna tveganja. Zaradi tega se bodo mnoga podjetja vzdržala naložb, za zdaj pa še ni jasno, v kolikšni meri ga bo podpirala EU. Tudi če bo dokončan, ni nobenega zagotovila, da bo lahko konkuriral ruskim nizkim cenam plina.
Toda onkraj energetskega in gospodarskega partnerstva, zavezništvo med Izraelom, Grčijo in Ciprom izboljšuje ravnovesje moči v regiji v korist Izraela. Turčija je zdaj glavni varnostni izziv za Ciper, Grčijo in Egipt, lani novembra pa so te tri države izvedle skupno vojaško vajo. Izrael ima očiten interes, da bi to partnerstvo postalo močnejše, saj bi tako lahko zajezil prihodnjo agresijo Turčije nanj po ključu »sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj«.
Ljubljana/Ramat Gan, 9. januar 2020
