Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane v Sloveniji redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Nora Wolf je specialistka za mednarodno politiko in ekonomijo z Univerze v Kingstonu in Ženevi. V svojem besedilu z naslovom »Svoboda medijev na novem razpotju? Skupna odgovornost v digitalni dobi« povzema osrednji prispevek generalne podsekretarke OZN (2017–23) in članice svetovalnega odbora IFIMES Olge Algayerove na prvem dopolnilnem srečanju o človeški dimenziji (SHDM) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) leta 2025 z naslovom »Vloga civilne družbe pri spodbujanju in varstvu mednarodnega prava, človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava«, ki ga je organiziral Mednarodni inštitut IFIMES.
V dobi, ki jo zaznamujeta hitrost informacij in kompleksnost svetovnih narativov, je medijska svoboda postala tako rešilna bilka za demokratično odgovornost kot žrtev ponovnega avtoritarizma. Na nedavnem ključnem letnem vrhu je visoka diplomatka, generalna podsekretarka OZN Olga Algayerova (2017–23), močno pozvala k ukrepanju. To se je zgodilo med prvim dopolnilnim srečanjem o človeški dimenziji (SHDM) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) leta 2025 z naslovom »Vloga civilne družbe pri spodbujanju in varstvu mednarodnega prava, človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava«, ki ga je organiziral Mednarodni inštitut IFIMES. 57 držav sodelujočih pri OVSE in njihovi partnerji z Bližnjega vzhoda in Azije so razpravljali o trenutnem geopolitičnem trenutku in varnostnih izzivih današnjega časa. OVSE, manj znana zunaj Evrope, je drugi največji multilateralni sistem na svetu, takoj za OZN. Edinstvena organizacija, ki združuje vse od Vancouvra do Vladivostoka, se je začela kot strateška konferenca za sprostitev napetosti med zahodnim in sovjetskim blokom v obliki Dekaloga v Helsinkih leta 1975.
Letošnji SHDM, ki ga je organiziral Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) pri OVSE, je ponudil platformo za predstavnike civilne družbe, mednarodne organizacije in vladne uradnike, da se vključijo v erozijo ekosistema človekovih pravic v regiji OVSE in drugod. IFIMES je na poziv OVSE povabil ugledne strokovnjake in mislece, kot so Steve Clemons (ZDA), Nathan Coyle (VB), dr. Philipe Reinnisch (AUT) in dr. Harvey Dzodin (ZDA), vodil pa ga je prof. Anis H. Bajrektarević (CH), z uvodnim nagovorom ekscelence Algayerove.
Potem ko je direktor IFIMES-a dr. Zijad Bećirović pozdravil paneliste in udeležence, je glavni nagovor gospe Algayerove služil kot opozorilo in poziv k sodelovanju, saj se je glasil: preživetje svobode tiska ne sme biti zgolj na ramenih novinarjev – to je kolektivno (družbeno) breme, to je poziv k ukrepanju.
Generalna podsekretarka OZN je v svojem glavnem nagovoru še posebej poudarila bistveno vlogo svobodnih medijev pri razkrivanju zlorab, spodbujanju preglednosti in prispevanju k krepitvi zaupanja v družbi ter pri pozivanju oblasti k odgovornosti – tema, ki žal močno odmeva v našem trenutnem svetovnem okolju.
Svetovna slika je mračna. Samo v letu 2024 je bilo ubitih najmanj 124 novinarjev, zato smo priča zaskrbljujočemu zmanjševanju svoboščin, povezanih s tiskom. Novinarji po vseh celinah so označeni za tuje agente, utišani z ustrahovanjem ali zaporom, v najbolj pretresljivih primerih pa so umorjeni zgolj zaradi opravljanja svojega poklicnega mandata. Digitalno področje, nekoč zatočišče za svobodo izražanja, je vse bolj postalo bojišče. Nadzor, kibernetski napadi in usklajene kampanje dezinformiranja ne ogrožajo le medijskih akterjev, temveč tudi integriteto javnega diskurza kot celote.
Algayerova je tudi poudarila, da problem ni omejen le na avtokratske režime. Tudi v demokratičnih družbah je porast dezinformacij in polariziranih medijskih omrežij zasejal javno nezaupanje in ustvaril plodna tla za manipulacije, ekstremizem in avtoritarne narative. »Z vsako svobodo pride tudi odgovornost,« je opozorila in poudarila ključno potrebo po etičnem novinarstvu in trdnih medijskih standardih.
Vendar sredi teh temnih oblakov sporočilo ni sporočilo obupa, temveč odločnosti. Mednarodna pravna arhitektura – zasidrana v Splošni deklaraciji človekovih pravic in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah – ostaja branik demokracije. Institucije, kot so OVSE, Svet Evrope in različne nadzorne organizacije, kot sta Novinarji brez meja in Odbor za zaščito novinarjev, še naprej pogumno in dosledno spremljajo, zagovarjajo in poročajo.
Kljub temu prihodnost zahteva več kot le opazovanje. Zahteva ukrepanje. Krepitev mednarodnega sodelovanja s čezmejnimi preiskovalnimi prizadevanji, kot so Panamski dokumenti, uporaba orodij, kot je UNESCO-ov observatorij ubitih novinarjev, in odgovarjanje storilcev prek različnih diplomatskih, pravnih in političnih mehanizmov so bistveni koraki. Ti mehanizmi predstavljajo zobe mednarodnega sistema. Čeprav so nekateri morda simbolični, so še vedno sposobni ugrizniti, če jih okrepita politična volja in javna podpora.
Poleg tega se je ekscelenca Algayerova zavzela za odločnejše stališče proti digitalni represiji. Pozvala je k priznanju zaustavitve interneta in digitalne cenzure kot kršitev človekovih pravic ter pozvala vlade in institucije, naj takšne prakse izpodbijajo s pravnimi sredstvi. »Digitalni prostori moramo ostati odprti,« je dejala in opozorila na primere, kot je Iran, kjer so šifrirane aplikacije za sporočanje, kot je Signal, postale rešilna bilka za novinarje kljub vztrajnim prizadevanjem države, da bi jih blokirala. To poudarja potrebo po tehnologijah proti nadzoru in pritisku na tehnološka podjetja, da spoštujejo digitalne pravice in preglednost. Kombinacija teh kolektivnih ukrepov, sodobne karakterizacije in stališč bo ključnega pomena za naslednje desetletje. To bo opredelilo pokrajino tistega bojišča, po katerem moramo krmariti s budnostjo, odločnostjo in neomajno zavezanostjo temeljnim pravicam.
In morda najbolj obetavna pot leži tudi v preventivi: spodbujanju medijske pismenosti in državljanske vzgoje, kot jo ponazarja finski napredni učni načrt, ter vgrajevanju kulture kritičnega mišljenja, ki opolnomoča naše prihodnje generacije. Opremljanje državljanov – zlasti mladih – z veščinami za prepoznavanje dezinformacij in razumevanje medijskih struktur je bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev zaupanja v novinarstvo in demokratične procese na splošno.
Širši kontekst Algayerovinih ključnih govorov se tesno ujema s temo SHDM OVSE: nepogrešljiva vloga civilne družbe pri varovanju in spodbujanju mednarodnega prava človekovih pravic. Svobodni mediji so navsezadnje eno najmočnejših orodij civilne družbe. Dajejo glas marginaliziranim, osvetljujejo temne kraje in silijo k odgovornosti sisteme, ki bi sicer delovali v tajnosti. Brez njih se sam oder varstva človekovih pravic začne krčiti.
Konec koncev nas osrednji govor njene ekscelence Olge Algayerove spomni, da obramba medijske svobode ni zgolj skrb novinarjev. Gre za skupno demokratično dolžnost in nujnost, ki sega od globalnih institucij do nacionalnih vlad, od civilne družbe do vsakega posameznika, ki ceni neoviran vpogled v resnični svet. Svet, ki ga puščamo za seboj – svet, kjer etično novinarstvo bodisi utišamo bodisi slavimo – je odvisen od odločitev, ki jih sprejemamo danes.
Nora Wolf je nedavno kot soavtorica izdala knjigo o Evropski uniji (institucije in instrumenti) za ameriško založbo. Knjiga je bila doslej večkrat prevedena (v vzhodnoevropske jezike in mandarinščino) ter ponovno izdana v Evropi in Aziji.
Ljubljana/Ženeva, 25.april 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
