Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES je pripravil analizo pred lokalnimi volitvami v Sloveniji, ki bodo 20. novembra 2022. Iz obsežne analize »Slovenija 2022: Kriza slovenske lokalne samouprave« objavljamo najbolj pomembne in zanimive dele.
V Republiki Sloveniji so v »super volilnem letu« 2022 po parlamentarnih in predsedniških volitvah na vrsti redne lokalne volitve, ki bodo 20. novembra 2022 in na katerih bodo v 212 slovenskih občinah, od katerih je 12 mestnih, volili člane občinskih (mestnih) svetov, župane in člane svetov četrtnih oziroma krajevnih in vaških skupnosti.
V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo izvolili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet. Župani se volijo po večinskem sistemu, občinski sveti pa po večinskem ali proporcionalnem sistemu. Volivci so državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v občini ter državljani drugih držav članic EU, ki imajo v eni od slovenskih občin stalno bivališče (potrdilo o prijavi stalnega prebivanja) oz. potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče, in drugi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno bivališče v eni od slovenskih občini.
Drugi krog volitev za izvolitev županov bo 4.decembra 2022.
Na dan, s katerim so začeli teči roki za volilna opravila, je bilo v Republiki Sloveniji registrirano 1.685.603 volilnih upravičencev.
Slovenija je leta 2004 z najboljšo štartno pozicijo vstopila v EU. Kasneje se je pokazalo, da tranzicija še zdaleč ni bila tako uspešna, kot je bilo predstavljeno v številnih poročilih. Članstvo v zvezi Nato, še posebej pa članstvo v EU, je predstavljalo zgodovinsko priložnost za uresničitev sanj številnih generacij Slovenk in Slovencev o boljši in svetlejši prihodnosti. Slovenska težava so klientelizem, krivična privatizacija, organizirani kriminal, partitokracija, korupcija, nepotizem, šibko pravosodje in administracija. V začetnih letih po slovenski osamosvojitvi so bile zabeležene ene od najvišjih gospodarskih rasti na svetu, ki se niso prelile v povišanje standarda državljanov, temveč je prišlo do povišanja družbene razslojenosti.
Naloga nove slovenske vlade premierja Roberta Goloba (GS) je narediti tektonski premik Slovenije na vseh področjih. To je ključna naloga, po kateri bo ocenjena in po kateri bo ostala zapisana pri volivcih in v njihovem političnem spominu. Uspeh nove vlade se bo najbolj meril po njeni sposobnosti, da s poudarkom na ukrepih vezanih na izhodno covid strategijo, energetsko draginjo, dolgotrajno oskrbo, izpelje potrebne reforme. Vlada je začela odstranjevati žico na meji, odstopila je od pogodbe za nakup boxerjev, sprejet je interventni zakon na področju zdravstva, lotila se je reševanja vprašanja migracij …. Vse to bo dodatno poživilo slovensko gospodarstvo in uveljavilo delovanje do sedaj šibke pravne države in vladavine prava ter izpeljavo nujno potrebnih, čeprav številnih nepriljubljenih reform (zdravstvena, davčna, pokojninska, stanovanjska politika, šolstvo…). Pri tem ne bo smela ponoviti napak svojih predhodnic, da na ključna gospodarska mesta kadruje ljudi po politični opredelitvi, ampak politično neodvisne in strokovno usposobljene posameznike/ce. Samo s tem bo odpravljen stereotip, da je država slab lastnik – ni, kadar gre za sposobne managerje in ne za strankarsko nastavljene posameznike.
Kadrovska politika, ki je temeljila na domnevi, da posamezniki iz državne uprave in širšega javnega sektorja, kot je akademska skupnost, lahko postanejo nosilci gospodarskega razvoja, se je pokazala za zgrešeno. Izvoljeni predstavniki ljudstva morajo poskrbeti, da bodo uveljavljeni strokovnjaki vsak na svojem področju prispevali h konsolidaciji Slovenije in ne k uresničevanju ozkih strankarskih interesov, ki so bili v preteklosti značilni za vse slovenske vlade. Pravniki in pravosodje morajo zagotoviti delovanje pravne države in javne uprave ter odpraviti sive lise v zakonih, ki omogočajo manipulacije in dušijo poslovno okolje z različnimi nepotrebnimi birokratskimi ovirami. Vodenje gospodarstva morajo prevzeti strokovni in sposobni managerji, ki ne bodo delali v interesu razdiralnih lobijev kot v času dosedanjih vlad. Imeti morajo dovolj poguma, znanja in izkušenj, da Slovenijo izvlečejo iz krize. Poleg normativnega idealizma morajo pravniki zagotoviti vladavino prava ter varno okolje za domače in tuje naložbe. To so pričakovanja in sporočila slovenskih državljanov.
Slovenija s sedanjimi zakonodajnimi rešitvami in spodbudami ni dovolj atraktivno okolje za domače in tuje naložbe. Nujno bo potrebno izboljšati okolje za domače in tuje investicije. Nastaviti bo potrebno sposobne in strokovne managerje, ne pa »strankarske vojake«. Zmanjšati je potrebno zadolženost slovenske države in podjetij, še posebej po enormni zadolžitvi vlade Janeza Janše (SDS) v času pandemije Covid-19. Trenutno ugodno gospodarsko rast je potrebno izkoristiti za reševanje številnih vprašanj, še posebej finančnih, obenem pa to omogoča boljšo pripravljenost za soočanje z varnostno, energetsko in prehrambno krizo.
Z jasno zastavljenimi cilji lahko država in politično vodstvo naredita potrebne premike. V primeru Slovenije to (še) ni popolnoma jasno, zato Slovenije ne bo zlahka konsolidirati. Nova slovenska vlada ima zato z napovedjo reformskega leta 2023 eno od najbolj zahtevnih nalog po osamosvojitvi, njen premier Robert Golob pa ji bo kos, če bo sledil svojim vrednotam in jih uspešno prelil v jasno in odločno izvršno politiko. To je izvedljivo in za Slovenijo nujno potrebno.
Opozorila glede krize in razvrednotene vloge lokalne samouprave v sistemu državne ureditve, zamujene regionalizacije in potrebe po pripravi nove strategije nadaljnjega razvoja slovenske lokalne samouprave so upravičena. Dosedanje vlade so se bore malo ukvarjala z vprašanjem lokalne samouprave, z vprašanjem pokrajinizacije pa skoraj nič. Ustanovitev pokrajin ne sme biti kupčija nekaterih strank, ki bi podprle ustanovitev pokrajin na račun ukinitve Državnega sveta (DS).
Težave so v centralističnem urejanju in gledanju na položaj občin, razdrobitvi Slovenije na (pre)majhne občine, odsotnosti pokrajin, ne uresničevanju evropskih načel in standardov na tem področju, prilastitvi občinske oblasti s strani županov in političnih strank, ne uresničevanju participacije državljanov/občanov pri odločanju o lokalnih javnih zadevah, zanemarjanju etičnih standardov pri upravljanju občin idr. Zaradi takšnih okoliščin je črpanje sredstev EU na lokalni ravni nezadostno.
Strokovnjaki poudarjajo, da slovenska lokalna samouprava nasploh zaostaja za evropskimi načeli (npr. dvanajst načel dobrega upravljanja lokalnih skupnosti) in standardi na področju lokalne in regionalne demokracije oz. samouprave. Decentralizacija kot proces uresničevanja načela subsidiarnosti je moderna težnja v evropskih in zunaj evropskih državah. V Sloveniji se ta proces še ni začel. Vzrokov je več - nepoznavanje bistva lokalne samouprave, odpor do prenašanja javnih zadev na občine in bodoče pokrajine, (pre)majhne občine, odsotnost pokrajin, pomanjkanje političnega konsenza o vsebini in poteku reforme lokalne samouprave v RS idr. (Stane Vlaj, 2010).
V Sloveniji so bile ustanovljene, upravno-organizacijsko gledano, številne neracionalne občine. Upada interes prebivalcev za aktivno udeležbo v dogajanjih v njihovi občini, organi občine se marsikje obnašajo tako, kot da se jim ni treba povezovati s prebivalci občine, županski položaj je pravno in dejansko premočan, vloga občinskih svetov ni realizirana, člani občinskih svetov veliko bolj poslušajo svoje politične centrale v Ljubljani, kot prisluhnejo konkretnim zahtevam, potrebam in interesom konkretnih ljudi v konkretni občini, ni nobenih realiziranih sankcij za nemoralno in tudi nezakonito ravnanje občinskih funkcionarjev v času njihovega mandata idr. Ni etičnega upravljanja občin, korupcija in drugi negativni pojavi (kazniva dejanja, klientelizem, kriminal, korupcija, nepotizem idr.) so v porastu.
Posebnost lokalnih volitev je, da številni kandidati za župane nastopajo kot neodvisni kandidati s svojimi neodvisnimi listami, čeprav so tudi člani posameznih uveljavljenih političnih strank, ki na lokalnih volitvah niso v ospredju. To je do neke mere razumljivo, ker je potrebno v lokalni skupnosti zagotoviti širšo podporo za izvolitev, kot je podpora posamezne politične opcije.
Kot po navadi je za slovenske razmere vedno zanimiva volilna tekma v glavnem mestu Ljubljani, ker prinaša vpliv in razpolago z visokimi sredstvi in resursi. V Ljubljani je že 16 let na oblasti župan Zoran Janković s svojo Neodvisno listo Zorana Jankovića. Ima devet protikandidatov, zmaga pa se mu obeta tudi tokrat.
Razplet volilne kampanje v drugem največjem slovenskem mestu Mariboru, bo pokazal, ali je bila »vstaja ljudstva« leta 2012 res upravičena, ko je bil strmoglavljen takratni župan Franc Kangler (SLS), ki se ponovno poteguje za županski stolček kot leta 2018. Kanglerjeva vrnitev na županski stolček bi pomenila veliko klofuto za takratne »vstajnike«, hkrati pa tudi za slovensko pravosodje, ki mu ni uspelo dokazati »grehov« iz časa županovanja. Največja vladna stranka Gibanje Svoboda v boj pošilja nekdanjega direktorja UKC Maribor Vojka Flisa, ki se bo zoperstavil aktualnemu županu Saši Arsenoviču. Skupaj je 15 kandidatov za župana.
V pristaniškem mestu Koper aktualnega župana Aleša Bržana, ki ga podpira največja vladna stranka Gibanje Svoboda, izziva Boris Popović (Koper je naš), ki je pred njim v Kopru že županoval 16 let. Skupaj je sedem kandidatov za župana.
Za neparlamentarno Slovensko ljudsko stranko (SLS), ki je kot stranka imela doslej največ županov, bodo lokalne volitve velik test, saj bodo pokazale, ali se je SLS ohranila v lokalnem prostoru ali pa je politični cunami po aprilskih parlamentarnih volitvah pustil sledi tudi na lokalni ravni.
Lokalne volitve bodo tudi test za največjo vladno stranko Gibanje Svoboda (GS), in sicer, kako se je uveljavila v lokalnem okolju, in hkrati svojevrsten test za vlado predsednika Roberta Goloba. Namreč na lokalnih volitvah se novoustanovljene stranke do sedaj niso uspele uveljaviti. Tako na primer leta 2014 takratna zmagovalna Stranka Mira Cerarja (SMC) na parlamentarnih volitvah ni imela izvoljenega nobenega župana v 212 slovenskih občinah, podobno pa se je zgodilo Listi Marjana Šarca (LMŠ) in Državljanski listi Gregorja Viranta (DL).
Slovenska posebnost je razvrednotenost lokalne samouprave in dejstvo, da večina slovenskih občin zaradi spremenjenih zakonskih pogojev ne izpolnjuje kriterijev potrebnih za ustanovitev, država pa ne ukrepa v smeri, da bi bilo sčasoma vzpostavljeno ustavnopravno stanje na tem področju.
Po vseh volitvah v tem letu bo potrebno na slovenskem političnem in družbenem prizorišču poiskati splošni družbeni konsenz o prihodnosti Republike Slovenije z jasno zastavljenimi cilji za prihodnost. Dogajajo se namreč velikanske geopolitične spremembe po ruski invaziji na Ukrajino, ki vplivajo na razmere znotraj EU in v svetu. Tako bi se odpravila razvrednotena vloga Slovenije in okrepil njen položaj. Pri tem lahko pomembno vlogo odigra novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar.
Prišel je čas, da se slovenska politika profesionalizira z visokimi etičnimi standardi in s sankcijami za tiste, ki to ne spoštujejo. Za ideološko in koruptivno obremenjene politike, ki so prevladovali do sedaj, ne bi smelo biti prostora na slovenski politični sceni. Pri tem ima pomembno vlogo civilna družba, ki s svojim delovanjem lahko ustvari vzdušje, v katerem ideološko in koruptivno obremenjeni politiki doživijo prezir družbe kot eno od najbolj učinkovitih sankcij.
Ljubljana, 15.november 2022
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije iz Ljubljane, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.
