Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, na Balkanu in po svetu. Lily Ong je analitičarka geopolitičnih tveganj iz azijsko pacifiškega območja (APAC). V svoji analizi z naslovom »Ruske predsedniške volitve: Referendum o Putinovem vodenju« analizira prihajajoče predsedniške volitve v Rusiji, ki bodo 17.marca 2024.
»Za božjo voljo, ta človek ne more ostati na oblasti,« izgovarjajo Združene države Amerike. »Putinu so zagotovo šteti dnevi. Izgubil bo oblast in ne bo mogel izbrati svojega naslednika,« je napovedala Velika Britanija.
Izjavi dvojice držav sta precej drugačni od resničnosti, ki napoveduje zelo drugačen izid.
Putin se lahko zahvali Ameriki, Veliki Britaniji in njunim satelitom, da so sprožili neusmiljene sankcije v blodnjavih sanjah, da bi lahko zdrobili največjo državo na svetu. Namesto da bi sankcije spravile Rusijo na kolena, kot so si zamislili in goreče upali, so imele negativen učinek na več načinov in pritegnile več Rusov na stran svojega voditelja. Putin je svojemu ljudstvu znova dokazal, da je preizkušen, trden in resen, svojo državo je spretno vodil skozi trajajočo, naporno uro sankcij brez primere, katerih namen je njegovim rojakom povzročiti najhujšo gospodarsko škodo.
Domača podpora Putinu je vidno narasla. Njegov iskren poziv ljudem na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu leta 2022 je bil uslišan. Namesto da bi se Rusi klanjali Zahodu v izučenem kolonialnem slogu, s katerim so paradirali drugi, so se Rusi odločili, da strnejo vrste in skupaj preživijo nevihto. Kljub neizprosnemu zvoku neusmiljenega sunka.
To, da Rusi hitro izkažejo zaupanje svojemu voditelju, povečuje očiten kontrast v primerjavi z državami, katerih prebivalci so prepoznali vladarje, ki ne služijo več njihovim interesom. To vse večje zavedanje ni ostalo neopaženo s strani njihove vlade, ki preživi noči ob snovanju absurdnih in novih drakonskih zakonov, da bi utišala svoje kritike. Na žalost so s tem, ko nočejo prisluhniti z iskrenim srcem, samo spodbudili nezadovoljstvo. To bo, skupaj s preračunljivim odporom do čiščenja gnilih jabolk, le izkopalo globljo jamo njihovi nestabilnosti, ko bo dan volitev.
Poleg tega, da je razočaral ogorčene izvajalce sankcij, je šel Putin še dlje, da bi privil tiste, ki so bili tako odločeni, da bodo njegovi državi povzročili trpljenje. Fiskalna agonija, ki je bila vztrajno zasnovana za njegovo državo, se je odbila nazaj k tistim, ki se želijo boriti. Medtem zbrani ruski voditelj sedi pokeraškega obraza in v mojstrski simfoniji orkestrira ruski gospodarski motor s svojim taktičnim poveljevanjem vojaške operacije v živo, ki je vse prej kot konvencionalna. Namesto preprognih bombnih napadov v slogu Nata, ki bi čez noč zagotovili poraz Ukrajine, se je Rusija odločila za vrsto strateških manevrov, katerim se je Zahod v domišljavosti posmehoval, se zmedel in nato obupano skušal dohitevati.
Tudi za Ukrajino ne moremo reči, da je poraženka. Država, ki je do leta 2022 večina ne bi mogla najti na zemljevidih, je zdaj svetovno znano ime. Poleg tega, da je z veliko intenzivnostjo privabila svetovno občinstvo, je zbrala milijarde pomoči skupaj z ogromnimi pošiljkami orožja, ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da nihče ni vodil ustrezne evidence o tem, kje so razkošne donacije.
Vendar pa je Ukrajina utrpela tudi tragične izgube, izgube stotisoče sinov in očetov, poslanih na linijo topniškega ognja kot hrana za topove. Kakšna usoda čaka sirote, glede na to, da zdaj tudi matere in hčere čakajo na vojaški rok? Jih uporabiti za izdajo naloga za prijetje Putina zaradi ugrabitve in s tem doseči največjo koristnost na družinsko enoto? Obkljukano.
Resnično nobena vsota denarja ne more povrniti teh dragocenih življenj njihovim družinam, ki so ostale v ranljivosti, toda več denarja in orožja lahko samo prenese več ljudi iz živilskih trgovin v grobove. Nekateri ukrajinski možje, ki so zavračali bojevanje, so se zatekli k skrajnim ukrepom. Ali so se utopili ali pa noro veslali po reki Tisi. Drugi, ki imajo dovolj denarja, se zapletejo v največjo kupčijo v svojem življenju – življenje samo –, ko se pogajajo za izvzetje iz polja smrti.
Če upoštevamo neprikrito katastrofo prenapete ukrajinske protiofenzive, milijarde pomoči in orožja ter domačo gospodarsko bedo, ki je sledila siloviti prekinitvi vezi z Rusijo, bi človek mislil, da bo Zahod in njegovi podporniki sprevidel in razmislil o drugačni poti – zlasti če jim je resnično mar za ukrajinska življenja in blaginjo lastnega ljudstva; ampak ne, nespametni so se odločili, da bodo podvojili zgubljajočo kombinacijo, medtem ko njihovi subjekti, ki jih je prizadel Pinkerton, še naprej v izurjeni poslušnosti tičijo v svojih zajčjih luknjah. Vse to, postavljeno v ozadje prebujajoče se Afrike, naredi Zahod skoraj satiričen. Predstavljajte si Afriko, ki je naredila preskok pred svojimi zasanjanimi kolegi, tokrat pri razgradnji kolonialne miselnosti.
Na žalost se zdi, da celo ukrajinskemu vodstvu ni prav nič mar za to, da svoje ljudi kot topovsko hrano usmerja v prve vrste. Namesto tega njihove besede nakazujejo dodelitev višje vrednosti življenj tujih legij: »Rešiš najpomembnejše. Rešujete življenja svojih vojakov. Ponujamo nekako najboljšo ponudbo na svetovnem trgu varnosti. Dajte nam denar. Dajte nam orožje. Delo bomo dokončali.” Kaj praviš? Človek res ne more živeti samo od kruha, kaj šele od hrenovk za 43 dolarjev na sejmih nečimrnosti.
Tisti, ki so domnevno opremljeni z boljšim Intelom, bi morali slutiti ruske kibernetske zmožnosti, a tudi oni vztrajajo pri navadnem praskanju, da ne bi pri tem zbodli arktičnega medveda. Nihče ni pripravljen sedeti v temi, vendar se zdi, da prav zaradi tega umiramo. Še posebej je sardonično videti, da med tistimi, ki so se kot moralni križarji združili v pobožnem galopu na žrebcu sankcij, nekateri niso dosegli niti prehodne ocene energetske varnosti.
Kar pa so dosegli, je bila brez truda naravnost hinavščina. Srhljivo tiho, ko so Afganistan, Sirija, Irak, Jugoslavija in srh parajoči niz drugih padli v kriminalne invazije, njihovi pogledi so bili priročno obrnjeni stran, ko je na stotine tisoče ljudi umrlo, medtem ko so bili milijoni razseljeni. Človek se vpraša, kje so bili takrat njihovi pompozni napevi o suverenosti? Ali se slogan tako imenovanega reda, ki temelji na pravilih, glasi »Naredi, kot rečemo, vendar ne, kot delamo!«
Vendar ne bi bilo pošteno kazati na Zahod in njegove vazale kot edine, ki kljubujejo pravilom. Tudi Vladimir Putin ima uporniško stran. Velja spomniti na besede profesorja Anisa H. Bajrektarevića, da je Rusija pravna, ne ideološka naslednica Sovjetske zveze. Tako se je, čeprav sodobnost kaže na modno sprejemanje multipliciranja spolnih identitet, uprl trendu in trdovratno zapletel na spolzkemu področju. Njegovo vztrajanje pri binarnosti spolov v sodobnem svetu ni priljubljeno, a ta moški ne podleže tekmovanjem v priljubljenosti – zavrača jih.
Ko se bodo državne volitve začele, bo marsikoga zagrabila panika zaradi pokvarjenosti in si bodo dali duška kako na kreativne in krute načine utišati tiste, ki so preveč kljubovalni, da bi samo ponavljali dovoljene črte in oznake OB (izven meja). Drugi bodo še naprej odplakovali težko prislužene davčne dolarje svojih navadnih ljudi v bleščečo, uspešno in večno požrešno obrambno industrijo. Če bi se s pomočjo že tako napihnjenega ega še bolj napihnili, bi se morda lahko celo prepustili zmotni varnosti zaradi posedovanja največjega čolna in letala. Spet drugi, ali vsaj eden, bo pokazal iz kakšne snovi je sestavljeno vodenje. Iz take, ki na volilni dan prinese zmagovitih 85 %.
O avtorici:
Lily Ong je geopolitična analitičarka tveganj s sedežem v APAC, ki izvaja tudi globalne preiskave tveganj in varnosti za stranko Fortune 500. Njene potovalne izkušnje zajemajo več kot 95 držav in redno govori in moderira na geopolitičnih forumih in forumih o tveganjih na visoki ravni.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Singapur, 4. februar 2024
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.
