Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Dr. J. Scott Younger je predsednik pri Glendale Partners in član Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom “Putinova vojna - nadaljevanje” analizira aktualno situacijo v Ukrajini.
V Veliki Britaniji pravkar prestajamo dolgotrajno obdobje žalovanja za kraljico Elizabeto II. in se poslavljamo od najdlje vladajočega monarha v britanski zgodovini. Morda je Vladimir Putin čakal v znak spoštovanja preden je nagovoril rusko ljudstvo, da bi jim predstavil naslednjo fazo načrtov za svojo »posebno vojaško operacijo«. Težko je bilo pred kakšnimi dvajsetimi leti spremljati njegovo vožnjo po londonskih ulicah v odprti limuzini in kako nasmejan sedi poleg kraljice! Od takrat so se odnosi z Rusijo zagotovo poslabšali.
Približno takrat, leta 2003, je potekalo srečanje na visoki ravni ljudi iz Putinovega notranjega kroga, na katerem je bila možnost sprejeti bolj odprto demokratično linijo, čeprav v ruskem slogu, perestrojko Mihaila Gorbačova ali alternativno slediti uhojeni poti, ki je zagotovila položaj favorizirane peščice znotraj stroge avtoritarne vlade, morda bolje imenovane kleptokracija. Odločili so se za slednjo, s čimer so izjemno obogateli redki npr. oligarhi, ki so imeli v rokah ključne državne industrije iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, in Putin ter člani z višjimi povezavami znotraj KGB. Danes naj bi imel Putin, ki je bil pred kratkim star 70 let, za približno 40 milijard dolarjev premoženja, poleg tega pa ima še nerazumno vgrajeno sovraštvo do Zahoda, ki se ne bo spremenilo. Še huje bo, saj bo njegov položaj vse bolj ogrožen.
Pred kratkim je potekalo srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki vključuje Kitajsko, Rusijo, Indijo, Turčijo in druge. Putin je ob tej priložnosti predstavil svoja stališča in nato obiskal Saudsko Arabijo ter premiera Indije Narendra Modija in predsednika Turčije Recepa Tayyipa Erdoğana. Na splošno je bil sprejet zelo zadržano. Svetovali so mu, naj vojno konča.
Namesto tega je ta nasvet zavrnil in se odločil nezakonito zavzeti vzhodni in južni bok Ukrajine – Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson. To je zdaj storil vsaj na papirju, podobno kot je ukradel Krim leta 2014 in dele Gruzije pred tem. Ne obžaluje laganja; to je njegov način življenja. Zdaj se to prenaša po vsem svetu, ima televizijsko slovesnost, v kateri poudarja, da so ti štirje deli Ukrajine zdaj del matere Rusije in da bi ukrajinski nadaljnji napadi na te štiri province veljali za napade na rusko zemljo. Toda za to ima le samooklicani mandat in večina sveta, od ZN naprej, potezo razglaša za nezakonito.
Vendar pa Ukrajina ne bo prenehala s svojimi prizadevanji, saj si počasi vrača svojo zemljo in pridobiva ozemlja, zlasti v Donecku in nazadnje proti Hersonu. Upravičeno verjamejo, da je dežela ukrajinska in ne ruska. V preteklih dneh so Ukrajinci vztrajno napredovali, kar je privedlo do ponovne izjave, da bo Rusija zavzela vso zemljo znotraj štirih meja provinc, ki si jo nezakonito lasti kot »uspešen« izid posebne vojaške operacije. Rusi trdijo, da zdaj pripada Rusiji.
Ukrajinci pa bodo nadaljevali in zdi se, da se bo vojna še stopnjevala, če bodo Rusi poskušali uresničiti svojo izjavo. Rusi se morajo ponovno zbrati in znatno povečati svoje število, ne le da ustavijo ukrajinsko napredovanje, temveč tudi obrnejo napredovanje vojne. Njihovi poskusi novačenja zapornikov, nekaterih kriminalnih in drugih političnih, ter neizurjenih ljudi, da bi si tako zagotovili nove enote, so odločno vprašljivi. Prebivalstvo množično beži iz države.
Tu postane prihodnost z dolgotrajno vojno zaskrbljujoča, saj je Putin že več kot enkrat izjavil, da bo uporabil taktično jedrsko orožje kljub vsenacionalnim protokolom, ki takšno potezo obsojajo. V poskusu ugibanja o njegovih dejanjih - bo ali ne bo? – ga je treba preučiti. V otroštvu je bil znan po tem, da je opazoval podgane na stopnišču svojega stanovanja in kaj se jim zgodi, če so stisnjene v kot.
Včasih se mu lahko zazdi, da postaja situacija tako resna, da mora udariti in se boriti, brez omejitev. To se lahko zgodi v naslednjem mesecu ali dveh in čutil bo, da mora uporabiti jedrsko možnost in ustrezno ukrepati. Pravila sodelovanja se bodo povsem spremenila in takšno stopnjevanje bo moralo prinesti odziv. Kaj bo? Bog pomagaj! Nič še ni znakov, da je v ruski dumi dovolj opozicije, ki bi pripeljala vodstvo z nekaj razuma.
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 10 oktober 2022
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.
