Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Dr. J. Scott Younger je predsednik pri Glendale Partners in član Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom “Putinova vojna - 2” analizira aktualno situacijo v Ukrajini.
V zadnjih desetih dneh se vojna v Ukrajini stopnjuje, več kot 1,5 milijona Ukrajincev je zapustilo svoje domove, prečkalo mejo in našlo zatočišče v sosednjih državah Vzhodne Evrope. Medtem Vladimir Putin pravi, da ne gre za vojno ali invazijo, ampak samo za čiščenje skorumpirane, neonacistične vlade odvisnikov od drog, kakršno koli rusko nestrinjanje je treba kaznovati, nekateri nasprotniki pa so obsojeni na neupravičeno stroge kazni. Več tisoč ruskih državljanov se je pridružilo protestom državljanov drugih držav in tvegalo, da bodo aretirani. Koga Putin vleče za nos? Stisnjen je v kot in tako je še bolj nevaren. Kdo bo ustavil njegove neumnosti? Zahodne države? Njegovi ljudje?
Od Putinovega prevzema funkcije, najprej kot premier med letoma 1999 in 2000, je imel ruski sistem upravljanja politbiro, skupino visokih ljudi v nekakšni parlamentarni skupščini, ki je razpravljala o pomembnih vprašanjih in nato skupaj sprejela odločitev, čeprav je bilo nekaj glasovanja pri vprašanjih kot je na primer samoohranitev. Komunizem na delu. Od leta 2000 je imel predsednik štiriletni mandat, ki se je lahko podaljšal ob ponovni izvolitvi za še en štiriletni mandat, podobno kot v nekaterih drugih državah. Dimitrij Medvedjev je tesno sodeloval s Putinom in leta 2008 sta za štiri leta zamenjala položaje, vendar v politiki ni bilo opaziti veliko sprememb. Leta 2012 je Putin povečal svojo moč v politbiroju in dogovorjeno je bilo, da Putin lahko znova ostane na položaju predsednika, tako da je še vedno na položaju, čeprav tako krši »pravilo«, da sta lahko največ dva mandata.
V prvem desetletju tega stoletja se je Rusija osredotočila na gospodarstvo, tako da so jo nekateri ekonomisti pohvalili. Ugotovljeno je bilo tudi, da se druge velike države razvijajo in delajo precej dobro, kar je povzročilo dobro znano povezavo BRICS – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Od leta 2009 se uradno srečujejo, Indija pa je gostiteljica. Za njih je pomembno, da ne morejo preveč izgubiti v ruski nezakoniti invaziji na Ukrajino. Blagovna menjava južnoazijske podceline in v manjši meri Brazilije je odvisna od Rusije, Kitajska pa posluje z Ukrajino. Pred kratkim sta pakistanski premier Imran Khan in brazilski predsednik Jair Bolsonaro opravila diplomatski obisk pri Putinu, ni jima bilo treba prenašati sramote, da sedita za izjemno dolgo mizo daleč od predsednika. Namesto tega so ju toplo pozdravili, na običajen način z ramo ob rami in z nacionalnimi zastavami.
Postopoma je Putin povečal svojo moč v sistemu, da je postal prvi med enakimi, postal je predsednik, in pozor, če se ga ujezi! Sčasoma je zaupal vse manjši skupini ljudi, tako da se zdaj pojavlja osamljen, brez nikogar, ki bi se mu upiral in spominja na zadnje dni Hitlerja ali Stalina. Gre za prehod komunizma v diktaturo. Naredi, kot sem rekel, drugače…! In ne nujno kot jaz.
Leta 2013/14 je postal vznemirjen, ko je videl, kako ljudstvi Ukrajine in Belorusije dvorita Evropski uniji, ko je videl, kako je zdaj nekdanjim državam starega sovjetskega imperija. Želeli sta biti del močnega gospodarskega bloka, ki ga je ponudila EU. Na naslednjih volitvah sta tako Belorusija kot Ukrajina glasovali za proevropske, prozahodne kandidate in ne proruske, provzhodne kandidate. V Putinovi glavi so se oglasili alarmi.
V Belorusiji je bil sedanji predsednik Aleksander Lukašenko, ki je prorusko orientiran, močno poražen pri štetju glasov, vendar je rezultat razglasil za goljufivega in tako ostal na položaju, na veliko olajšanje in verjetno podporo Moskve. Več protestov je bilo tudi zaradi volitev v Ukrajini leta 2013 in očitne proevropske naklonjenosti, ki je v državi naraščala na veliko Putinovo nezadovoljstvo. To je pokazal z zavzetjem Krima (ni prvič, da je to območje povzročilo spor) in postopoma še območje Donbasa na vzhodu Ukrajine ob meji z Rusijo. Tu je bil pomemben del prebivalstva, ki je bilo prorusko nastrojeno in od leta 2015 naprej je bilo tam veliko sporov s proukrajinskim prebivalstvom. Očitno je Putin takrat videl, da so zahodne države morda zaskrbljene glede tega, vendar ne bodo storile ničesar. To ga je le še spodbudilo.
Naslednje volitve v Ukrajini so bile leta 2019 in rezultat je bil jasen mandat malo verjetnemu, a novemu kandidatu, Volodimirju Zelenskemu, ki je bil bolj naklonjen prostotržnemu gospodarstvu, upam si tudi reči, demokratičnemu pristopu Evropske unije. Ukrajina je vse bolj zavzemala stališče, ki je bilo zahodno usmerjeno, pri čemer je Nato verjetno pozneje zahteval, da državo vzame pod svoje okrilje. Rusija bi tako imela Nato na svoji meji, kot je to imela v prejšnjih letih že ZSSR. Pravzaprav je nedavna invazija Rusov ukrajinsko vlado spodbudila, da si uradno prizadeva za članstvo v EU.
Putin se ni strinjal, da imajo zahodne sile neposreden dostop do ruske meje, če bi Ukrajina pravočasno vstopila v EU in pozneje v Nato, čeprav je slednji zgolj obrambno zavezništvo. Vztrajal je, da bi moral obstajati uradni dogovor, da se Ukrajina Natu ne bo pridružila, kar je bilo zavrnjeno. On žal živi v preteklosti, medtem ko se svet pospešeno premika naprej. Je dinozaver in prav tako nevaren.
Medtem ko ves ta čas pozorno spremlja zahodno zavezništvo, se ukvarja še s podrobnostmi svojih načrtov, saj pričakuje, da ne bo pomote, da bo prevzel večino, če ne celo, ozemlje Ukrajine in da ga bo imel pod svojim nadzorom. Če mu bo uspelo, bo načrtoval le še več, če bo še živ! Zdaj vemo, da pove, kar želite, laže in uporablja lažne novice. Njegovi besedi ni mogoče zaupati.
Doslej se je dobesedno izvlekel z umorom. Zahod je uvedel ogromne finančne sankcije, ki pa ne zadoščajo, da bi se ga ustavilo, vsekakor vsaj kratkoročno. To uničuje rusko gospodarstvo in mu bo srednjeročno škodilo. Ali lahko Ukrajinci zdržijo, dokler Rusi ne vidijo, da mora oditi? Zdi se, da potrebujejo več pomoči zahodnih zaveznikov, da bodo Putina lahko vsaj kratkoročno ustavili. Medtem vidimo neselektivno uničenje več lepih mest, ki predstavljajo državo Ukrajino.
Na drugi strani sveta medtem kitajska hierarhija opazuje, kako se obnaša Putin in kako se odziva Zahod. Če bodo ti odzivi mlačni, bo to Kitajsko spodbudilo k izvajanju lastnih ekspanzionističnih načrtov. Morda pa bodo vseeno nadaljevali z njimi!
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 10.marec 2022
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.
