Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Dr. Tomi Dimitrovski je nekdanji makedonski veleposlanik v Republiki Sloveniji (2014-2018) in nekdanji generalni konzul v Solunu, Republika Grčija (2007-2014). V članku z naslovom »Po lokalnih volitvah v Grčiji 2023: Izguba Aten in Soluna zamajala prevlado Nove demokracije« analizira aktualno dogajanje v Grčiji po lokalnih volitvah in novo politično sliko. Njegov članek objavljamo v celoti.
Grčija ima posebno lokalno samoupravo, ki jo sestavlja 332 občin in 13 prefektur. Drugi krog lokalnih volitev je bil 8. oktobra 2023. Novi župani in prefekti bodo nastopili petletni mandat, ki bo trajal od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028.
Vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (članica Evropske ljudske stranke – EPP) je na teh volitvah zmagala, a zastavljenega cilja ni dosegla. Zmagala je le v osmih od začrtanih 13 (vseh) prefektur in v 202 občinah, torej v osmih več kot na volitvah leta 2019. Stranka Pasok (članica Stranke evropskih socialistov – PES) je osvojila 78 občin, 14 manj kot leta 2019. Levičarska Siriza je osvojila 15 županskih sedežev, kar je pet manj kot leta 2019. Kandidati, ki jih podpirata Pasok in Siriza, so zmagali v devetih občinah. Komunistična partija (KKE) je zmagala v šestih občinah, v štirih več kot leta 2019. Zmaga KKE v mestu Patras je največji uspeh stranke na teh volitvah. Od leta 2024 bodo neodvisni kandidati vodili 22 občin, kar je osem več kot na zadnjih volitvah.
Vendar je Nova demokracija izgubila dve največji in najpomembnejši mesti. Glavno mesto Atene je doslej vodil Kostas Bakoyannis, član stranke, nečak premierja in predsednika stranke Kyriakosa Mitsotakisa. Zmago kandidata Pasok-a v Atenah, univerzitetnega profesorja strojništva Harrisa Doukasa, so mediji označili za največji dogodek teh lokalnih volitev. Aktualni župan Soluna, drugega največjega mesta v državi, Konstantinos Zervas (neodvisni kandidat, ki ga podpira Nova demokracija) je izgubil proti neodvisnemu kandidatu, ki ga podpira Pasok, odvetniku Steliosu Aggeloudisu. Predsednik Nove demokracije Kyriakos Mitsotakis je v izjavi zvečer po volitvah dejal, da to ni bil najboljši dan za stranko.
Stefanos Kasselakis, novi predsednik Sirize, je v drugem krogu volitev podprl levo usmerjene in neodvisne županske kandidate. Prav to je bila razlika, ki je pripeljala do zmage opozicije in neodvisnega kandidata v dveh največjih mestih v Grčiji. V preteklosti nekdanji predsedniki stranke, med njimi tudi Alexis Tsipras, v tovrstnih volilnih soočenjih niso želeli tako odkrito podpirati levo usmerjenih kandidatov drugih strank.
Kaselakisovo pomoč pri izvolitvi županov Aten in Soluna so mediji nemudoma analizirali, nekateri pa so šli še korak dlje in namignili na morebitno prihodnje sodelovanje Sirize in Pasoka. Takšno možnost je posredno napovedal sam Kaselakis, predsednik Pasok-a Nikos Androulakis pa jo je odločno zavrnil. Predsednik PES Stefan Löfven je pozdravil zmago Pasok-a v Atenah, pa tudi v Solunu, Pireju in na otoku Kreta. Löfven je poudaril nov trend v državi, ki se je začel z zmago v teh občinah.
Grčija vsako leto 28. oktobra obeležuje začetek protifašističnega boja, v večjih mestih potekajo vojaške parade. Na osrednji vojaški paradi v Solunu sta Kaselakis in Androulakis sedela drug poleg drugega. A govorica telesa (analizirano v več medijih) je izdala, da nista v najboljših odnosih. Potem pa je ob vseh poznejših tesnih stikih ali rokovanju med glavnima opozicijskima voditeljema postalo opazno, da so odnosi med njima izjemno hladni. Trenutno največji opozicijski levičarski stranki delujeta samostojno, z malo možnosti za večje sodelovanje v levem bloku.
Čeprav je Pasoku s pomočjo Sirize v Atenah uspelo doseči veliko presenečenje, zadnje javnomnenjske raziskave pristojnih agencij tema dvema strankama niso najbolj naklonjene. Nasprotno, meritve konec oktobra in v začetku novembra kažejo, da Nova demokracija še vedno drži položaje, dosežene na parlamentarnih volitvah junija letos. Nova demokracija dosega 38, torej 40 % in od 22,8 do 23,8 % več kot drugo uvrščena Siriza. Pasok je od Sirize šibkejši le za približno 1 do 2 %. In to je prvič (po več letih), da sta Pasok in Siriza izenačena po ocenah. Sledijo Komunistična partija Grčije in manjše stranke: Grška rešitev, Zmaga in Jadranje svobode. Predsednik Nove demokracije in premier Mitsotakis je s podporo 48% najbolj priljubljen politik. Sledi Androulakis s 13,8 %, Kaselakis pa je na tretjem mestu z 12,1 %. Vodja Pasok ima prvič po več letih večjo priljubljenost (merjeno v javnem mnenju) kot predsednik Sirize.
Zdaj je Siriza pred novim izzivom – možnostjo razkola v stranki. Več vidnih članov se je distanciralo od Kaselakisa ali pa so bili zamenjani. Mediji ugibajo tudi o morebitni ustanovitvi nove stranke, ki bi nastala iz Sirize.
Zdi se, da je začetna evforija, ki jo je pozno poleti povzročil izbor Kaselakisa, že minila. Zdaj prihaja napeto in negotovo obdobje v Sirizi. Očitna pa je tudi podpora Kaselakisu s strani mlajših volivcev. Je osebnost, ki se razlikuje od drugih klišejev v grški politiki. Velik del svojega življenja je preživel v ZDA. Tam je zaključil šolanje in spoznal svojega partnerja, s katerim se je oktobra poročil. Civilna poroka je potekala v ZDA, saj Grčija ne dovoljuje tovrstnih porok. Prav Kaselakis obljublja, da se bo boril za to, da bodo v Grčiji v prihodnosti priznane istospolne poroke.
Nikos Androulakis želi Pasok vrniti na staro pot. V preteklih desetletjih je Grčijo večkrat vodila ta stranka. Androulakisov cilj je pridobiti več poslancev kot Siriza na evropskih volitvah v Grčiji. Zdaj z novim županom Aten apetiti Pasoka rastejo, zato vodja stranko vidi kot morebitno zmagovalko naslednjih parlamentarnih volitev. Tako Androulakis kot Kaselakis zdaj vidita razpoke v absolutni prevladi Nove demokracije v državi.
Kasselakis ostaja zadnja sprememba v grški politiki. Pojav novega obraza na političnem prizorišču v Grčiji, pripadnika skupnosti LGBT, je nekoliko porušil ravnovesje političnih strank. Vendar pa je zdaj največja evforija v Pasoku, saj bo imel od 1. januarja 2024 velik vpliv v dveh največjih mestih. Toda kljub izgubi lokalne samouprave, je Nova demokracija še vedno na vrhuncu svoje politične moči. Ima močan mandat v parlamentu s podporo 158 poslancev (od možnih 300), da bo vodila državo do leta 2027.
Po koncu pandemije Covid-19 prihodki od turizma v tej sredozemski državi vsako leto podirajo rekorde. Makroekonomski kazalniki so sicer v prid vladi, nakazujejo se nova pozitivna poročila o gospodarskih parametrih v državi s strani vodilnih svetovnih institucij s tega področja. Navsezadnje je vlado in premierja med nedavnim obiskom v Atenah pohvalila tudi Christine Lagarde.
V dveh največjih mestih, Atenah in Solunu, živi več kot polovica celotnega prebivalstva države. Vladajoča stranka Nova demokracija je tam izgubila vpliv. Zdaj sta gospodarska rast in izboljšanje uspešnosti centralne vlade glavni orožji v rokah Nove demokracije za ohranjanje politične prevlade v državi.
O avtorju
Dr. Tomi Dimitrovski je nekdanji veleposlanik Republike Makedonije v Republiki Sloveniji (2014-2018) in nekdanji generalni konzul v Solunu, Republika Grčija (2007-2014). Je doktor znanosti (Univerza v Sheffieldu, Združeno kraljestvo, 2018). Predava strateški management zdravstvenih organizacij na Univerzi v Sheffieldu, Združeno kraljestvo, in zdravstveni management na Evropskem kampusu Univerze York v Solunu, Republika Grčija.
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/Skopje 13. november 2023
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.
