Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Iz obsežne analizeo dogajanjih okrog t.i. Islamske države (ISIL)z naslovom "Operacija Mosul usodna za ISIL" objavljamo najbolj pomembne dele.
Mesto Mosul je glavno mesto province Ninawa na severu Iraka. Je tudi drugo največje mesto Iraka z 2,5 milijona prebivalcev. Večino prebivalcev sestavljajo arabski suniti, v mestu je okoli 400.000 Kurdov, poleg njih pa še asirski kristjani, katoliški kaldijanci, jezidi, Turkmeni, Armenci itd.
V bližini Mosula se nahajajo bogata nahajališča nafte in rafinerija Qayyar. Mesto se je razvilo na bregovih reke Tigris. Le 50 kilometrov severno od Mosula je največji iraški jez (Mosulski jez), ki je četrti največji na Bližnjem vzhodu.
Mosul je med ostalim tudi zgodovinsko mesto, v katerem je pokopano več prerokov iz Stare zaveze: Jon, Daniel, itd., nekaj časa je tu prebival tudi prerok Abraham.
Po prvi svetovni vojni in ustanovitvi države Irak leta 1921, je bil Mosul predmet spora med Turčijo kot naslednico Otomanskega imperija in Veliko Britanijo kot mandatno silo v Iraku.
Šele po pogodbi z uradno Ankaro leta 1926 je provinca Mosul postala del Iraka, pod pogojem, da se za 25 let odreče 10% deležu nafte v korist Turčije. Po isti pogodbi ima Turčija pravico, da zaščiti Turkmence v Mosulu. Tako lahko Turčija intervenira, vendar pa je treba poudariti, da so Turkmeni na tem območju (Mosul, Talafar) pripadniki šiitske veje islama, lojalni so šiitski vladi v Bagdadu in Iranu in nikakor ne sunitski Turčiji.
V času kraljevine Irak od leta 1921 do leta 1958 in Republike Irak od leta 1958 do leta 2003 je največ časnikov in generalov v iraški vojski prihajalo prav iz Mosula. Bili so zelo močna opora sunitski vladi vse od leta 1931 do leta 2003.
S padcem režima Sadama Huseina in z razpustitvijo iraške vojske ter iraškega varnostnega aparata, so ljudje po večini ostali na cesti brez kakršnih koli prihodkov. Suniti Mosula so postali potencialni simpatizerji Al Kaide in so bili simbol odpora proti ameriški zasedbi in šiitski vladi v Bagdadu. Njihov odpor s severa se je širil po provincah Tekreet v osrednjem delu države, Diyala na vzhodu in Anbar na zahodu države.
Američani so leta 2007 po hudi sektaški vojni med Šiiti in Suniti ustanovili sunitske milice imenovane Sahwa. Službo in redne plače je tako dobilo 60.000 ljudi na sunitskem območju. Njihov status ni bil urejen v sporazumu (SOFA) z ZDA in Irakom o umiku ameriških sil. Konec leta 2012 so padli v nemilost šiitske vlade premiera Nouri Al–Malikija. Ne le, da so se zmanjšala sredstva za ljudstvo, temveč je premier obtožil nekatera plemena za sodelovanje v rušitvi vlade. Umik zadnjega ameriškega vojaka je bil dejansko le začetek druge sunitske vstaje, ki traja še danes. Pokrovitelji teh vstaj so bili Al Kaida, različne radikalne organizacije in na koncu tudi ISIL.
Po dveletni politični krizi med šiitsko vlado v Bagdadu in arabsko sunitsko manjšino med letoma 2012 in 2014, je vlada premiera Nouri Al–Malikija obračunala z orožjem na mirnih demonstracijah v teh provincah. Iraška vlada je uporabila letala in helikopterje v napadu na šotorišče protestnikov v Faluji in Hawiji (50 km od Kirkuka). Aprila leta 2013 je bil to najhujši napad na civiliste, v katerem je bilo ubitih 221 protestnikov.
Vzporedno s temi napadi je v Bagdadu potekala politična vojna med vlado in demokratično izbranimi predstavniki Sunitov. Premier in sodišče sta izdala nalog za aretacijo podpredsednika Republike Irak Tariqa Al–Hashimija leta 2012, za aretacijo podpredsednika vlade in finančnega ministra Rafija Al–Issawija, leta 2013 pa je bil izveden tudi napad na hišo poslanca Ahmed Al–Alwanya, v katerem je bil ubit njegov brat in pet varnostnikov. Poslanec je bil aretiran 23. novembra 2014 in obsojen na smrtno kazen, ki še ni bila izvršena.
Lov na čarovnice je trajal. Kdorkoli je v Bagdadu nasprotoval politiki vlade, je bil zaznamovan z Al Kaido in ostanki bivšega režima.
Suniti imajo sedaj poslance in nekaj ministrov, ki dejansko nimajo nobene moči in so postali navadni uradniki, ki nimajo pravice zastopati svojih volivcev. Hkrati so s prihodom ISIL-a izgubili stike z volilno bazo in s svojci na območjih iz katerih prihajajo.
V tej siloviti polarizaciji in politično družbenem nezaupanju so Suniti z veseljem sprejeli ISIL, ki je zapolnil praznino po njihovi izključitvi iz političnega procesa in je začel zastopati njihove interese. Suniti so našli odrešenika v Abubakr Al–Bagdadiju, ki je pred tem vodil vojaške dele Al Kaide. Od leta 2010 je uspel združiti več uporniških in radikalnih skupin v kompaktno organizacijo na območju Sirije in Iraka. Kasneje je prekinil vse vezi z vejo Al-Kaide imenovano Fronta Al–Nusra. Al-Bagdadi je 8. aprila 2013 ustanovil islamsko državo v Iraku in Levantu (zgodovinska Sirija) z glavnim mestom Raqqa v Siriji.
V začetku leta 2014 je ISIL-u uspelo rekrutirati in se razširiti kot rak po sunitskem območju Iraka od Ramadija na zahodu pa vse do Mosula na severu Iraka.
Kasneje je sledil največji koordiniran napad in velika zmaga ISIL-a, ko je v enotedenski ofenzivi med 4. in 10. junijem 2014 zavzel in zasedel mesto Mosul. 1500 pripadnikov ISIL-a je prisililo 30.000 iraških vojakov, oboroženih s sodobnim ameriškim orožjem, da zapustijo svoje vojašnice in pobegnejo proti regiji Kurdistan (30 km od Mosula). Severno od Mosula je ISIL nadaljeval boj proti Bagdadu in 11. junija 2014 so zavzeli največjo rafinerijo nafte Iraka v Baiji, 200 km od Bagdada.
Abubakir Al–Bagdadi je 29.6.2014 napovedal ustanovitev kalifata in sebe razglasil za kalifa. S tem je zbrisal vse državne meje in internacionaliziral svojo državo, ki naj bi združila vse muslimanske države sveta in osvobodila Rim in Meko (ne pa Jeruzalema), ki imata simboličen pomen za kristjane in muslimane. Z internacionalizacijo države je odprl vrata za vse radikalne islamistične elemente s celega sveta.
ISIL je v Mosulu pridobil težko oborožitev drugega korpusa iraške vojske, nekaj helikopterjev, štiri milijarde USD v trezorju centralne banke v Mosulu in celotno državno infrastrukturo in administracijo.
Iraški parlament je kasneje ustanovil preiskovalno komisijo, da razišče vzrok padca in beg 30.000 izurjenih vojakov pred 1500 pripadniki ISIL-a. Nekateri poveljniki so obtožili predsednika vlade Al-Malikija, da je prav on dal nalog, da zapustijo svoje položaje. Komisija ni nikoli končala dela zaradi hudih pritiskov iraške vlade, s tem pa ta neverjeten poraz ni bil nikoli razjasnjen.
Mednarodna operacija proti ISIL-u pod vodstvom ZDA se je začela 10. oktobra 2014 pod imenom operacija Comind Joint Task Force - Operation Inherent Resolve (CJTF-OIR), ki združuje 67 držav.
V 18 mesecih te operacije je ISIL izgubil ali pa je bil primoran k umiku iz 40% ozemlja Iraka. ISIL še vedno nadzira del meje s Sirijo in velik del puščave na zahodu države. Od večjih mest je pod njihovim nadzorom ostal samo Mosul in s tem ima operacija Mosul predvsem psihološki pomen za koalicijo, iraško vlado in za ISIL.
Iraška vlada je v dogovoru z ZDA sprožila operacijo Fatah (osvojitev) 24. marca 2016. Največji uspeh te operacije je zasedba mesta Qayyara in bližnjega letališča 60 km od Mosula. ZDA so poslale dodatnih 560 vojakov za popravilo letališča in priprave na napad iraške vojske z juga proti Mosulu. Medtem so ameriški vojaki in inštruktorji iz držav koalicije v Makhmuru urili dve brigadi kurdskih enot (Peshmerga) in 15. ter 16. brigado vojske za sočasni napad na Mosul s severa in severovzhoda. Zahodni del Mosula je povezan s puščavo in Sirijo, tako da teoretično ni možno obkoliti mesto tudi z zahoda.
Glavnino iraškega napada bi vodili dve brigadi Peshmerga z 10.000 pripadniki, 15. in 16. divizija iraške vojske s 20.000 pripadniki ter 6.000 pripadnikov provladnih sunitskih plemen, ki jih je izurila ZDA, 200 marincev in okoli 500 tujih vojaških svetovalcev in inštruktorjev, ki bodo svetovali tem silam.
Sporna ostaja morebitna udeležba šiitske milice imenovana Hashid v teh operacijah ter turške vojske, ki ima svoje vojake 30 km od Mosula brez dovoljenja zvezne vlade.
Analitiki pričakujejo začetek napada na Mosul v oktobru 2016 ali najkasneje do konca leta 2016.
ISIL je na nekaterih območjih sprožil močan odpor denimo v Faluji (50 km od Bagdada) maja 2016, boj je trajal 76 dni.
V mestu so držali 70.000 civilistov kot živi ščit, s tem so zelo otežili delovanje letalstva in artilerije. Njihov umik iz mesta je bil strateško planiran, saj so uspeli evakuirati ljudi in tehniko brez velikih izgub. Nekatera mesta kot so Ramadi, Baiji in Tekreet so zapustili skoraj brez boja.
Operacija Mosul je sprožila polemiko, kako bo ISIL ravnal. Ali se bo ob prvem napadu umikal iz mesta proti zahodni puščavi in iraško – sirski meji? Ali bo do konca sprožil odpor v mestu? Ali bo uporabil civiliste kot živi ščit kot v Faluji?
V začetku septembra 2016 je ISIL začel kopati dve metri širok jarek okoli mesta Mosul, v njegovo bližino pa je namestil velike cisterne napolnjene z oljem. S tem bo ob napadu zanetil ogenj, ki bo zagotovil zaustavitev ali pa vsaj upočasnitev pehot. Gost dim bo motil izvidniške dejavnosti ter učinkovito bombardiranje letal. Iraški generali pričakujejo zelo težko bitko za mesto, v katerem živi več kot milijon ljudi. Po večini so arabski suniti, ki sploh niso navdušeni nad prihodom iraške vojske in Američanov.
Vsako neodgovorno dejanje in neselektivni napadi na civilne tarče v mestu lahko škodijo celotni operaciji. Iraška vojska potrebuje predvsem pridobitev simpatij in naklonjenost prebivalcev, to ni pomembno samo za izgon ISIL-a, pač pa tudi za bodoče sobivanje v tem mestu. Vsako drugačno ali maščevalno dejanje bo sprožilo upor, ki bo zajel celotno sunitsko območje. Vlada in Američani vse od leta 2003 niso nikoli imeli popolnega nadzora nad Mosulom.
ISIL, ki ga po večini sestavljajo nekdanji izurjeni vojaki, časniki in obveščevalci strmoglavljenega režima, se zavedajo vojaške in psihološke šibkosti iraške vojske, zato se bo boril do konca. Civilne žrtve bo uporabil v svoji medijski vojni, ki je dokaj uspešna. V najslabšem primeru bo zapustil Mosul z zahodne strani proti puščavi in sirski meji.
ISIL v Iraku razpolaga z več kot 500 kosi artilerije in nekaj tisoč minometi, 2300 lahkimi vojaškimi vozili, več tisoč terenskimi vozili, okoli 100 tanki, T55, T72, M1A1M Abrams, z nekaj več kot 20 raketnimi sistemi Gvozdika, BM – 21 Grad, Drone Mohajer, itd.
Njihovo nekonvencionalno orožje sestavljajo avto bombe, samomorilski napadalci, improvizirane obcestne bombe, kemično orožje, še posebej Iperit, katerega so že uporabili v Iraku in Siriji, nazadnje 22 .septembra 2016 v napadu na letališče Qayyra.
Varnostni svet OZN ocenjuje v svojem poročilu, da ima ISIL 22.000 tujih borcev iz 100 različnih držav. Ocene o številu pripadnikov so različne. Ocena CIA je morda najrealnejša in govori o številki med 19.000 in 25.000 pripadniki v Iraku in Siriji.
Po kurdskih podatkih je na severu Iraka, vključno z Mosulom, okoli 15.000 domačih borcev in še dodatnih 10.000 tujih borcev. Tu ni všteta njihova policija, verska policija, davkarji in ostalo administrativno osebje.
Mednarodni inštitut IFIMES meni, da bo Mosul osvobojen. Pri tem je pomembno, kako se bodo zmagovalci (iraška vojska in kurdske enote) obnašali po tem. Američani so jih že opozorili, da morajo biti zelo pozorni na civiliste, posebej na kontrolnih točkah, kjer bodo ločevali civiliste od pripadnikov ISIL-a. V preteklosti so se prav na teh kontrolnih točkah dogajale hude kršitve in množični poboji nedolžnih civilistov.
Iraška vlada mora končno začeti z vključevanjem sunitov v politični proces. Bitka za Mosul ne sme biti bitka za pridobitev mesta, pač pa bitka za pridobitev naklonjenosti ljudi (arabskih Sunitov). To je edina formula za izgon ISIL-a in enotnost države, ki je sedaj močno razdeljena v vseh segmentih.
Ljubljana, 28. september 2016
