Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Bogoljub J. Karić, ugledni poslovnež, je pripravil obsežno analizo z naslovom »Mladi in volitve – prihodnost EU«, v kateri predstavlja svoje razmišljanje o znižanju volilne meje na 16 let.
Junija 2024 bodo potekale volitve v Evropski parlament. Države kot so Avstrija, Belgija, Malta in Nemčija, so 16-letnikom dovolile udeležbo na volitvah. Grčija je določila podobno starost, in sicer 17 let. Škotska je že leta 2014 dovolila udeležbo 16-letnikom na referendumu o neodvisnosti Škotske. Še vedno pa je veliko držav EU, ki mlajšim od 18 let ne dovoljuje volitev na volitvah v Evropski parlament. Seveda to velja tudi za države izven Evropske unije, npr. Srbijo. Evropska unija je mladim blizu, zato bi bilo smiselno razmisliti, da bi mladim v vseh državah članicah omogočili volitve, ko dopolnijo 16 let. To ne bi prineslo negativnih finančnih posledic, hkrati pa bi pomenilo velik korak v smeri bolj vključujoče, demokratične družbe. Razlogi za odločitev so, da je volilna pravica, tako na republiških kot lokalnih volitvah, osnovna neodtujljiva politična človekova pravica aktivnega statusa in tvori jedro demokratičnih, pluralnih, sodobnih pravnih držav in lokalnih skupnosti. Vendar pa naravna volilna pravica ni absolutna in je lahko predmet različnih omejitev. Njeno omejevanje tako oži legitimnost družbenih odločitev, ki so toliko bolj legitimne, saj je pri njihovem sprejemanju omogočeno sodelovanje najširšega kroga posameznikov, državljank in državljanov. Zgodovinski pregled nam služi kot primer nedopustnih omejitev ter aktivnih in pasivnih volilnih pravic, ki se na prvi pogled zdijo v sodobni in „zreli“ družbi presežene. Vendar pa tudi v 21. stoletju ostajajo omejitve in ena od teh omejitev je starost, ki kot taka ni problematična, če je postavljena iz utemeljenih razlogov. Spodaj so navedeni upravičeni razlogi za znižanje starostnega dodatka.
Starost posameznika kot omejitev za pridobitev volilne pravice na lokalnih volitvah (in drugih npr. državnih in evropskih volitvah) tako ali drugače poznajo vsi volilni sistemi po svetu. Pri pasivni volilni pravici (pravici kandidirati) praviloma veljajo strožje starostne omejitve, saj poleg aktivne volilne pravice veljajo tudi druge, posebne sposobnosti kandidatk oz. kandidati. Starost, pri kateri posameznik pridobi (aktivno) volilno pravico, pomeni položaj oziroma trenutek, na podlagi katerega se vzpostavi domneva, da je posameznik dovolj zrel za pridobitev volilne pravice. Posameznik jo bo uresničeval na ustrezen način z razumnimi odločitvami na podlagi informacij, ki so mu na voljo, da se bo odločal za možnosti, ki so najbližje njegovemu osebnemu prepričanju in ki najbolje uresničujejo in sledijo njegovim interesom znotraj lokalne skupnosti.
Različne generacije imajo pogosto različne interese in poglede na svet v lokalnem okolju, kar pomeni, da se poleg demografskih sprememb in obstoječih materialnih razlik postavlja vprašanje, ali je družbena moč oziroma načelna enakost med posameznimi človekovimi pravicami enakomerno porazdeljena tudi med različnimi družbenimi starostnimi skupinami. Po projekcijah se bo delež mladih (od 20 do 34 let) v članicah EU do leta 2030 v povprečju zmanjšal za 16 odstotkov. Volilna pravica bi morala biti nekaj, kar pripada vsakemu svobodnemu državljanu, zato je „dokazno breme“ omejevanja volilne pravice na lokalnih volitvah, bodisi glede na starost bodisi na kateri drugi podlagi, na zakonodajalcu oziroma oblasti.
Za pridobitev in uresničevanje volilne pravice je »pomembno, da vsak volivec ve, kakšen je namen volitev, kakšni so učinki njegovega glasu. Za osebe, ki še niso dopolnile določene starosti, uredba vzpostavlja pravno domnevo, da te osebe zaradi svoje starosti in zrelosti (še) niso sposobne razumeti pomena in učinka volitev. Takšna predpostavka je poljubna, starostna meja pa se v različnih režimih razlikuje. Sprejemanje sedanjega izhodišča, da je dosedanja starostna meja naravno stanje, ki ga je mogoče spremeniti le z zelo prepričljivimi argumenti, je napačno, saj bi morali v spremenjenih družbenih okoliščinah tisti, ki vztrajajo pri zastareli visoki starostni meji, izkazati prepričljive razloge. za „ohranitveno“ mejo. Starostna meja (18 let) ni naravno stanje, določeno za večno; o tem priča zgodovinski razvoj.
Če bi moral danes nekdo posebej utemeljiti volilno pravico žensk, brezposelnih, revnih ali mlajših od 21 let, bi se mu smejali. Enako je, če nekdo vztraja pri starostni meji v imenu nekakšnega pokroviteljstva mladih, ko pa je zaradi spremenjenih družbenih razmer ta presežena in nepotrebna. Vsaka sprememba zakona, ki znižuje starostno mejo za pridobitev volilne pravice, povečuje demokratičnost države in/ali občine, ker povečuje delež volilnega telesa glede na celotno družbo in število volivcev z volilno pravico; s tem se poveča legitimnost volilnega rezultata na volitvah in sorazmerno zviša volilna udeležba. Pridobitev volilne pravice je povezana z dopolnitvijo volilne starosti in zmožnostjo razumevanja pomena in učinka volitev, kar je običajno povezano s pridobitvijo polne poslovne sposobnosti. Popolno poslovno sposobnost je mogoče pridobiti izjemoma pred volilno starostjo, volilno pravico pa je mogoče pridobiti z volilno starostjo (predlagano 16 let) brez sočasne pridobitve popolne poslovne sposobnosti. Posledično tudi starost, ki bi morala odražati predpostavko, da posameznik šele tedaj postane (popolnoma) poslovno sposoben, ne stoji, zato (volilna) starost ne more pomeniti absolutne omejitve brez morebitnih izjem. Nekatera ustavna sodišča opozarjajo, da poslovne sposobnosti ne smemo enačiti s sposobnostjo pridobiti volilno pravico. Argument, da imajo volilno pravico le izkušeni, zreli in sposobni kakovostnega odločanja oziroma tisti, ki imajo dovolj znanja, zavračajo številni mednarodni dokumenti in različne odločitve mednarodnih sodišč.
Kaj bi povzročilo znižanje volilne starosti?:
● Povečanje sodelovanja „mladih“ v lokalnem okolju
● Večja usmerjenost odločitev v prihodnost - dolgoročne odločitve
● Zastopanje različnih interesov in boljša zastopanost interesov mladih
● S tem bi mladim omogočili, da svoje znanje in izkušnje uporabijo v okolju, v katerem živijo - dobro informirani mladi
● Pravilnejša medgeneracijska porazdelitev družbene moči
● Spodbujanje večje udeležbe mladih na volitvah
● Zmanjšanje demokratičnega deficita - širjenje volilnega telesa
● Večja legitimnost volilnega rezultata
● Medgeneracijska solidarnost
● Pravična porazdelitev bremen in pravica do skupnega odločanja v družbi - npr. mlajši plačujejo davke, ne odločajo pa o tem, kako se bodo delili.
Znižanje volilne meje bi povečalo velikost volilnega telesa glede na celotno skupnost, kar bi povečalo legitimnost volitev in izvoljenih predstavnikov, saj bi jih volilo širše volilno telo. Nižanje starosti in s tem večanje volilnega telesa ne pomeni nujno povečanja volilne udeležbe (deleža volivcev z volilno pravico na volitvah). Znižanje starostne meje na predlaganih 16 let za pridobitev volilne pravice in „širjenje“ volilnega telesa lahko povzročita absolutno višjo udeležbo volivcev. Če bi bila volilna udeležba „novih, mlajših“ volivcev (v njihovi starostni skupini 16-18 let) nižja od povprečne volilne udeležbe preostalega volilnega telesa, bi bila posledično nižja skupna volilna udeležba. Absolutna volilna udeležba, tj. skupno število volivcev z volilno pravico, ki bi volili po znižanju starostne meje, bi se nujno povečalo - ob predpostavki, da se volitev udeleži vsaj en mlad volivec, in pod pogojem, da se jih udeleži enako število starejših volivcev. Dejstvo je, da bi jih zaradi vnosa novih interesov in vrednot preko novih (mlajših) volivcev skušali uresničiti in s tem spodbuditi preostale starostne skupine volivcev z morebiti drugačnimi vrednotami, da se še bolj aktivno udeležijo volitev, tako se poskuša vsiliti tudi bolj raznolik interes širše družbe.
V 21. stoletju je starost eden redkih preostalih popisov, ki poleg državljanstva in/ali stalnega prebivališča omejujejo aktivno in pasivno volilno pravico. V Evropski uniji je prepovedana diskriminacija na podlagi različnih razlogov, vključno s starostjo in državljanstvom. Volilna pravica je temeljna politična človekova pravica, ki je neodtujljiva in neprenosljiva, zato mora biti njena omejitev posebej utemeljena.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov premajhna zastopanost mladih volivcev negativno vpliva na kakovost odločanja v lokalnih in republiških predstavniških telesih, saj se slednja preveč ukvarjajo z vprašanji preteklosti in premalo z razvojnimi vprašanji prihodnosti. Tako bi predlagano znižanje volilne starosti na 16 let prispevalo k bolj uravnoteženemu vplivu različnih generacij na lokalno in državno odločanje. Čas je, da sprejmemo potrebne ukrepe – znižamo volilno mejo – da mladim omogočimo odločanje o svoji prihodnosti v sedanjosti.
O avtorju:
Bogoljub J. Karić je bil rojen leta 1954 v Peći/Peja. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Prištini, na oddelku za geografijo. Magistriral je na Ekonomski fakulteti v Nišu na temo »Organizacija in razvoj malega gospodarstva«. Skupaj s tremi brati in sestro je leta 1971 v Peći ustanovil družinsko tovarno »Braća Karić«. V skoraj pol stoletja dolgem obdobju je razvil veliko podjetje, ki deluje na različnih področjih po vsem svetu: telekomunikacije, gradbeništvo, finance, izobraževanje, mediji, trgovina ...
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/Beograd, 6. marec 2024
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnim svetom ECOSOC/OZN od leta 2018. in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije „European Perspectives“.
