Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Dr. Tomi Dimitrovski je nekdanji makedonski veleposlanik v Republiki Sloveniji (2014-2018) in nekdanji generalni konzul v Solunu, Republika Grčija (2007-2014). V članku z naslovom »Lokalne volitve v Grčiji 2023: Bo novoizvoljenemu predsedniku Sirize uspelo prekiniti prevlado Nove demokracije?« analizira aktualno dogajanje v Grčiji v kontekstu lokalnih volitev, ki bodo 8. oktobra 2023. Njegov članek objavljamo v celoti.
Republika Grčija ima specifično lokalno samoupravo. Od leta 2011 ima država z novo teritorialno razdelitvijo 325 občin in 13 regij. Lokalni funkcionarji v trenutni sestavi so imeli štiriletni mandat. V sedanjih lokalnih vladah prevladujejo župani Nove demokracije (članica Evropske ljudske stranke - EPP). Predsednik Nove demokracije (ND) in sedanji predsednik grške vlade je Kyriakos Mitsotakis (roj. 1968).
Novi župani pa bodo imeli petletni mandat (po novi volilni zakonodaji) in sicer od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028. Kandidat za župana je lahko izvoljen v prvem krogu volitev, če dobi 43 % glasov plus en glas. A šele po drugem krogu lokalnih volitev, 15. oktobra zvečer, bo znano, katera stranka je zmagala na volitvah za vodje lokalnih samouprav.
Tradicionalno bodo moči v lokalni samoupravi merili vladajoča Nova demokracija, vodilna opozicijska stranka Siriza in Pasok (članica Stranke evropskih socialistov - PES). Grška zakonodaja seveda dovoljuje tudi kandidaturo neodvisnih kandidatov.
Kampanja za prihajajoče lokalne volitve je bila v senci znotraj strankarskih volitev (na katerih so glasovali člani stranke) za novega vodjo skrajne levice Siriza. Nekdanji grški premier Alexis Tsipras (roj. 1974) je po porazu na parlamentarnih volitvah junija letos odstopil z vodstvenega položaja stranke. Volilni triler s Stefanosom Kasselakisom (roj. 1988), zdaj novoizvoljenim voditeljem Sirize, je bil glavna tema medijev. Toda dejansko njegova izvolitev ob koncu kampanje morda ni bila presenečenje, glede na to, da je bil prisoten povsod v medijih. Kasselakis prihaja iz atenske soseske Maroussi in grški visoki politiki doslej ni bil poznan. Njegova mati je zobozdravnica, oče pa lokalni poslovnež. Kasselakis je pri 14 letih osvojil srebrno medaljo na Arhimedovem tekmovanju Grškega matematičnega združenja in nato odšel v ZDA, da bi nadaljeval svoje izobraževanje. Tam je prejel tudi štipendijo za Univerzo v Pensilvaniji, kjer je kasneje tudi diplomiral. Glede tega se Kasselakis razlikuje od Tsiprasa, ki je imel težave z znanjem angleškega jezika. Kasselakis ima tudi delovne izkušnje pri Goldman Sachsu, trenutno je lastnik ladijskega podjetja.
Kasselakis je 29. avgusta letos kandidiral na znotraj strankarskih volitvah v največji opozicijski stranki Siriza. In s samo 27 dnevi kampanje, v veliki meri z uporabo družbenih omrežij, mu je uspelo prepričati volivce in postati novi predsednik stranke. Prepričljivo je zmagal, saj je dobil 57 % glasov (od 130.000 udeležencev volitev). Nima političnih izkušenj, razen svoje prostovoljne udeležbe (kot študent) v kampanji Josepha Bidna za demokratične strankarske volitve v ZDA leta 2008. Karizmatični Kasselakis s svojo neposrednostjo in preprostostjo v nastopih močno spominja na svojega predhodnika Tsiprasa. To je eden od postulatov, na katerih se bo skušal uveljaviti Kasselakis, kot »tip iz soseščine«, ki si je sam utrl pot do uspeha. Za razliko od njegovega glavnega političnega nasprotnika, premierja Mitsotakisa, ki prihaja iz znane grške politične elite.
Kasselakis živi s svojim partnerjem Tylerjem McBethom, katerega je leta 2019 spoznal v ZDA. Toda Kasselakis trdi, da ne živi gejevske agende, ampak človeško. Kasselakisa zdaj čaka velik boj, saj je v svoji kampanji nakazal, da želi narediti veliko sprememb v grški družbi. Poleg marsičesa, obljublja tudi odpravo obveznega služenja vojaškega roka ter ločitev cerkve od države. A najprej mora oditi na obvezno služenje vojaškega roka, glede na to, da je v preteklem obdobju živel v tujini in ga čaka vpoklic na redno služenje vojaškega roka v Grčiji. Kasselakis se je namreč letos tik pred parlamentarnimi volitvami vrnil v Grčijo, a mu poslanskega mandata ni uspelo pridobiti. Zdaj, ko se je vrnil v državo in še ni presegel starostne meje za služenje vojaškega roka, bo moral za tri tedne na redno služenje vojaškega roka, preostanek vojaškega roka pa lahko odkupi. Kasselakis je povedal, da želi služiti redni vojaški rok na mejah svoje države, torej na grško-turški meji.
Je še prezgodaj. Kasselakis ni imel možnosti vplivati na izbiro kandidatov za prihajajoče lokalne volitve. Navsezadnje je bil le 14 dni pred prvim krogom lokalnih volitev izvoljen za novega vodjo. Nova demokracija pod vodstvom predsednika Mitsotakisa je zadnja leta v vzponu in je na zadnjih letošnjih parlamentarnih volitvah dosegla prepričljivo in zgodovinsko zmago.
Letos poleti so Grčijo prizadeli uničujoči požari in poplave s človeškimi žrtvami in ogromno materialno škodo. Zdi se, da Mitsotakisova vlada ni bila povsem uspešna pri soočanju s temi elementarnimi katastrofami. A vse to ni porušilo visokega rejtinga stranke. Nova demokracija je v zadnjih anketah v Grčiji uspela ohraniti prednost s 16 do 19 % pred Sirizo. Navsezadnje je Nova demokracija morda najuspešnejša stranka iz družine Evropske ljudske stranke.
Tudi Kasselakis je začel z nizko pozitivno oceno, le 32 % (poseben parameter, ki so ga izmerile grške agencije za javnomnenjske raziskave, pozitivna proti negativni oceni vsakega vodje politične stranke). Njegov predhodnik Tsipras je leta 2008, ko je bil izvoljen za vodjo stranke, začel z 68-odstotnim pozitivnim ratingom. Za Kasselakisa se stvari dodatno zapletajo, saj je v stranki veliko nezadovoljnih z njegovo izvolitvijo. V zadnjih anketah šest od desetih vprašanih meni, da bo v Sirizi prišlo do razkola. Trenutno je v stranki razglašeno premirje do prihajajočih volitev.
Te dni pred lokalnimi volitvami so bili znani rezultati turistične sezone v Grčiji, kjer je ta dejavnost znova zabeležila zgodovinsko visoke rezultate. Tako po številu prihodov turistov v državo, kot tudi po ekonomskih parametrih. Sedanja lokalna samouprava ima veliko vlogo pri turističnem razvoju države. Ne smemo pozabiti tudi na sodelovanje lokalne uprave z vlado v Atenah, ki je v celoti sestavljena iz članov Nove demokracije.
Kostas Bakoyanis (roj. 1978) je zadnja štiri leta župan Aten. Bakoyanis je sin sestre premierja Mitsotakisa in ponovno kandidira na prihajajočih volitvah. Glavno mesto Atene se lahko pohvali z novimi investicijami v metro, a tudi z impresivnimi investicijami domačih in tujih podjetij iz zasebnega sektorja v sektorju stanovanj, turizma in zabave. Projekt Ellinicon v Atenah vključuje 2.000.000 kvadratnih metrov vrhunske naložbe v Metropolitanski park v Atenah.
Zdi se, da Solun, drugo največje mesto v Grčiji, zaostaja za prestolnico. Naložbe v metro v Solunu so počasne, vendar naj bi bil končan leta 2024. Mitsotakisov cilj po drugem krogu lokalnih volitev je zmagoslavno razglasiti, da je Nova demokracija zmagala v vseh 13 regijah in da je Grčija ponovno obarvana modro (kar namiguje na barvo stranke).
Zmaga Sirize (v kontekstu osvojenih županskih mandatov) na prihajajočih lokalnih volitvah se trenutno zdi nemogoča. Toda izbira izrednega Kaselakisa za novega voditelja stranke napoveduje stari novi trend v grški politiki.
Leta 2021 se je veliko pričakovalo po izvolitvi Nikosa Androulakisa za novega predsednika PASOK-a. Toda zdaj so se z izvolitvijo Kasselakisa na čelo Sirize povečale možnosti, da bo ta stranka kot radikalna levičarska stranka ostala glavni nasprotnik Nove demokracije. Opozoriti je treba še, da doslej ni bilo koalicije med dvema vodilnima levičarskima strankama na nobeni ravni. A pozor, trenutni drugi politični rang za premierjem Mitsotakisom, je predsednik Grške Komunistične partije (KKE) Dimitris Koutsoumbas (roj. 1955), Kasselakis je tretji, Androulakis pa četrti po ratingu. In nekaj je gotovo, Kasselakis je že v eni stvari zmagovalec. Ukradel je šov drugim politikom in je neusahljiv vir navdiha za medije. Vsekakor poskrbi, da ni dolgčas.
Prihajajoče lokalne volitve ne bodo spremenile razporeditve sil. Prevlada Nove demokracije se bo nadaljevala še nekaj časa. Za to stranko stoji močan in organiziran propagandni stroj. Kasselakis je medije večkrat obtožil pristranskosti v korist Nove demokracije.
Trenutno pa je vprašanje, ali bo Kasselakis s svojo človeško agendo in namigovanjem na številne spremembe uspel v prihodnje ogroziti vodstvo Nove demokracije s premierjem Mitsotakisom na čelu. Dejstvo, da Kasselakis ni član grškega parlamenta, je majhen hendikep. Obstaja možnost, da bo kateri od poslancev odstopil in tako Kasselakisu odprl pot za poslanca (glede na to, da je bil na listi, ki to omogoča). Toda ta poteza ni bila dobro sprejeta, Kasselakis pa je sam nakazal, da to ni njegov glavni cilj.
Grki so radi ponosni na svojo slavno preteklost, posebej pa poudarjajo svojo kontinuiteto iz antičnih časov. V stari Grčiji, v elitnih krogih tistega časa, kot poudarjajo zgodovinarji, je obstajal zanimiv trend. Številni moški visoki krogi v stari Grčiji so imeli javno izraženo kulturo življenja, zelo podobno današnji skupnosti LGBT.
V zadnjih nekaj desetletjih je Grčijo večkrat uspešno vodila konservativna Nova demokracija, na centralni in lokalni ravni. Postavlja se vprašanje, ali je po 2000 letih mogoče, da vrh grške elite in izvršne oblasti prevzame pripadnik LGBT skupnosti, ki ne skriva svoje pripadnosti.
O avtorju
Dr. Tomi Dimitrovski je nekdanji makedonski veleposlanik v Republiki Sloveniji (2014-2018) in nekdanji generalni konzul v Solunu, Republika Grčija (2007-2014). Je doktor znanosti (Univerza v Sheffieldu, Združeno kraljestvo, 2018). Predava strateški management zdravstvenih organizacij na Univerzi v Sheffieldu, Združeno kraljestvo, in zdravstveni management na Evropskem kampusu Univerze York v Solunu, Republika Grčija.
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/Skopje 4. oktober 2023
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.
