Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Dr. Haim Koren je nekdanji veleposlanik Izraela v Egiptu in Južnem Sudanu in je član Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem tekstu z naslovom »Kriza identitete v Darfurju: islam, tribalizem, etnologija in politika – nenehni proces genocida« analizira trenutno situacijo v Darfurju.
Aprila 2019 so protesti in nemiri zajeli Sudan, po 30 letih vladanja so odstavili vladarja Omarja al Bashirja in povzročili njegovo aretacijo. General podpolkovnik Abdel Fattah al-Burhan, poveljnik sudanskih oboroženih sil (SAF), se je združil z Mohammedom Hamdanom Dagalom (znanim kot Hemedti), poveljnikom strašljive milice Džandžavid, skupaj so se preimenovali v Sile za hitro podporo (RSF) in prevzeli so oblast z državnim udarom. Ko se je kot premier pridružil civilni politik Abdalla Hamdok, je to postalo kratkotrajno vodstvo triumvirata.
Hemedtijev Cope D'etat 15. aprila letos za odstranitev Burhana – je posledično povzročil izbruh intenzivnega in krvavega spopada med njegovimi milicami in protestniki. Na stotine ljudi je bilo ubitih, spopadi pa so se razširili. To je Sudan potisnilo v nemire.
Burhan Hemedtija obtožuje subverzivnosti in okrutnosti nad civilnim prebivalstvom ter uporniških napadov na vojake SAF. Navsezadnje je Burhanov in Hemedtijev boj za oblast odraz njunih različnih okolij in zapletenosti sudanske politične kulture -Bashirjeva zapuščina s prizadevanji posameznih plemen za hegemonijo, Hemedti pa bi rad popolnoma integriral RSF v SAF – kar bo zagotovo imelo moteče učinke in težave za vojsko in sudansko družbo. Bashir iz plemena Ja'aliyin je državo vodil tri desetletja – z uporabo stroge islamske zakonodaje v povezavi z nacionalnim kongresom Hassana Turabija in brutalno uporabo vojaške sile za zatiranje nesoglasij. Turabi je bil tisti, ki je vodil ideologijo proti Afričanom v Darfurju, domnevno z radikalno islamsko platformo z rasističnimi elementi.
Turabi je vodil ideološko pot do genocida. Burhan, ki je napredoval v vrstah oboroženih sil, je bil član plemena Shai'kiyyah. Hemedtijevo pleme je Rezaiykat (kjer je bil pastir kamel) na jugozahodu, njegov RSF pa je veja nasilne arabske milice – prej znane kot džandžavid, ki se je zelo bojijo. Tako je boj za oblast tudi plemensko vprašanje: tako kot Bashir, je Burhan zahteval vodstvo v Kartumu. Zahodni Sudanci afriškega porekla, kot so plemena Fur in druga plemena, so bili od osamosvojitve diskriminirani s strani Kartuma.
Arabski džandžavidi so obsodili genocid kot orodje Bashirja in Turabija. Nov val pokolov pripadnikov temnopoltih plemen v Darfurju s strani Hemedtijeve milice RSF se dogaja zdaj. V dogodkih, ki so se oktobra 2023 razširili v Darfurju, je bilo ubitih na tisoče ljudi, veliko jih je bilo ranjenih, nekaterim pa je uspelo pobegniti iz regije.
Izjava Mednarodne organizacije za migracije (IOM) govori o stotinah žrtev v El Geneini 4. in 5. novembra letos. Približno 700 ljudi naj bi bilo ubitih v Zahodnem Darfurju v spopadih med sudansko vojsko in paravojaško RSF 9. novembra. Ženske iz mesta Al-Junina (Zahodni Darfur) jokajo po novici o smrti svojih sorodnikov, ki so jih čakale v (mejnem) Čadu (9. november). Sto ljudi je bilo ranjenih, 300 pa jih pogrešajo.
Poročajo o velikem pokolu, ki ga je izvedla RSF, v katerem je bilo ubitih od sto do tisoč državljanov Darfurja (9. november). Nekatere humanitarne organizacije so to opisale kot »etnično čiščenje« (10. november).
Sultanat Darfur v zahodnem Sudanu je bil dodan Sudanu šele leta 1916, potem ko so britanske sile premagale zadnjega darfurskega sultana Alija Dinarja. Od osamosvojitve Sudana (1956) se je ta teritorialni okvir ohranil do 9. julija 2011 – do neodvisnosti Južnega Sudana po njegovi ločitvi od Sudana po dolgem in težkem procesu. Sudanske meje so bile podvržene nadaljnji obliki, ki je včasih kazala nasilno, bojevito naravo, politični, verski in gospodarski mozaik je nastal iz napetosti med mejami in identitetami. To je pripeljalo do najbolj grozovitega genocida v Darfurju.
Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je julija 2008 izdalo nalog za prijetje Omarja al Bashirja in nekaterih njegovih vladnih ministrov zaradi zločinov proti človeštvu (in pozneje zaradi genocidnega pokola tamkajšnjih nearabskih državljanov), zagrešenih v Darfurju, po ocenah so džandžavidi v letih 2003-2005 umorili od 350.000 do 500.000 moških in žensk.
Ta genocid (z nekaj prekinitvami) traja do danes. Poleg rasnih (semiti in hamiti) in verskih (muslimani, kristjani in animisti) delitev obstajajo velike razlike znotraj samih etničnih skupin.
Muslimani so razdeljeni na skupine, ki trdijo, da imajo arabske korenine, v primerjavi z nearabskimi afriškimi skupinami. Proces islamizacije Darfurja se je začel konec 16. stoletja. Narejena je jasna razlika med »arabsko-muslimanskim severom« (s središčem v Kartumu) in »afriškim (hamitskim/črnim) krščanskim (in nekaj animističnim) jugom« (ki se nahaja v Južnem Sudanu). Na zahodu je Darfur razcepljen na »arabsko-muslimanski sever«, proti afriško-muslimanskemu (ne-Arabci) delu, to je konflikt na rasistični osnovi - in ne na verski.
Trgovci s sužnji v Sudanu so bili večinoma Arabci (najbolj znan je bil Rahma Abu Zubair), obstajajo tudi ostanki tradicionalnega odnosa gospodar-suženj, arabsko-afriškega pojmovanja, ki ga najdemo tudi v drugih državah ob podsaharski črti (kot je Mavretanija).
Kartumska vojna v Darfurju in na obmejnih območjih kaže razkol v sudanski družbi: Arabci proti Afričanom, center proti periferiji ter med muslimani na eni strani in kristjani ter tistimi s tradicionalnimi afriškimi religijami na drugi strani.
Vojna se je razširila na Darfur, medtem ko jo Hemedti in njegova milica RSF uporabljajo za obsodbo genocida v Darfurju. Medtem ko se mednarodna pozornost osredotoča na rusko-ukrajinsko vojno in vojno v Gazi, krepijo svoje aktivnosti.
Boj za oblast Hemedti/Burhan še ni končan in se razteza po celem Sudanu, Hemedti in njegovi privrženci sodelujejo pri masakru v Darfurju. Velik val antisemitizma, ki se dviguje na zahodu, bi lahko prinesel nevednost glede Hemedtijeve vloge v pokolu.
Adam Muhamad Barima iz Darfurja (v Izraelu je živel od leta 2008) - je bil umorjen s strani Hamasa 7. oktobra v napadu na Sderot (s svojimi judovskimi sosedi). Njegovi prijatelji iz darfurske skupnosti v Izraelu so (17. november 2023) dejali: »To, kar je naredil Hamas, je podobno stvarem, ki so se zgodile v Darfurju - Hamas je džandžavid«. Druge države bi se morale sklicevati na genocid v Sudanu in razmisliti o podpori voditelju, ki je vršilec pokolov.
O avtorju:
Dr. Haim Koren je član Svetovalnega odbora IFIMES in nekdanji veleposlanik Izraela v Južnem Sudanu in Egiptu.
Članek je bil prvič objavljen na Univerzi Ariel v Izraelu.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Jeruzalem, 4. december 2023
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.
