Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je pripravil analizo o dogajanjih v Jemnu in o možnostih reševanja vojne v tej državi. Iz obsežne analize »Jemen 2019:Balkanizacija reševanja jemenske vojne« objavljamo najbolj pomembne in zanimive dele.
Sile južnega Prehodnega sveta (vlade) so 10.avgusta 2019 s podporo Združenih Arabskih Emiratov (ZAE) zavzele začasno glavno mesto Jemna, Aden. Te sile so v samo treh dneh po vojaški zmagi nad silami, ki jih je vodil aktualni predsednik Jemna Abdrabbuh Mansur Hadij, prevzele nadzor tudi nad predsedniško palačo Maashik. Uporniki so izgnali legalno vlado, ki jo podpira Saudska Arabija.
Znotraj saudsko-emiratske koalicije,ki se v Jemnu skupaj bori proti gibanju Ansar Allah (Houthi), potekajo boji za prevlado. V začetku avgusta 2019 je prehodni svet obtožil stranko Islah, ki ima podporo Saudske Arabije, da je sodelovala v raketnem napadu na vojaško parado nacionalnega sveta, v katerem je bilo ubitih na desetine vojakov, vključno z brigadnim generalom Munir Al-Yafei, enim od najbolj znanih poveljnikov sil varnostnega pasu (The Security belt forces so paravojaške sile s sedežem v južnem Jemnu in veljajo za elitne vojaške enote prehodnega sveta).
Gre za neposredno vojno (Proxy war) med dvema glavnima zaveznikoma - Saudsko Arabijo in Združenimi Arabskimi Emirati. To je odraz tihega spora med njima, ki se je končal tako, da je ZAE umaknili svoje sile iz Jemna, katere sestavljajo proti Houthi koalicijo pod vodstvom Saudske Arabije. ZAE so naznanili, da bodo ustavili vse vojaške operacije proti gibanju Houthi v severnem Jemnu. Ob enem so poslali tudi vojaško varnostno-obrambno delegacijo v Teheran, ki je glavni zaveznik gibanja Houthi. ZAE so v skopi izjavi povedali, da so z Iranom razpravljali o skupnih varnostnih in obrambnih izzivih in to brez vsakršnega usklajevanja s saudskim zaveznikom.
Zanimivo je dejstvo, da so bili ZAE in njen voditelj prestolonaslednik Mohammed Bin Zayed Al-Nahayan med gorečimi hujskači administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa proti Iranu. S tem so ZAE posledično ogrozili stabilnost v Perzijskem zalivu.
Odnosi med arabskimi državami se gibljejo od neskončne ljubezni in zavezništva do ekstremnega antagonizma in sovraštva. Zdi se, da to pravilo velja tudi za odnose med Saudsko Arabijo in ZAE.
V nasprotju s saudskimi interesi o ohranitvi enotnega Jemna (vsaj deklarativno), ZAE podpirajo odcepitev južnega Jemna, ki je bil samostojna država med letoma 1967 in 1990. Vplivni svetovalec emiratske dinastije Abdulkhaliq Abdullah je odkrito dejal, da Jemen nikoli več ne bo tako enoten kot nekoč.
ZAE in Saudska Arabija sta dejansko izgubili skoraj pet let trajajočo vojno v Jemnu. ZAE so se prvi odločili za umik, da bi zmanjšali izgube, medtem ko Saudska Arabija še vedno išče izhod iz te umazane vojne. Gibanje Houthi prodira čez njene meje in bombardira letališče na jugu, celo letališče King Khalid v glavnem mestu Riyad.
Prav tako napadajo naftna nahajališča. Tako so v maju2019 napadli plinovode v Afifu inal Duwadimi in sredi meseca avgusta 2019 naftno polje Al Shaybah tik ob emiratski meji in to iz več kot 1000 km oddaljenega jemenskega glavnega mesta Sanaa. To je bilo več kot očitno dvojno sporočilo Saudski Arabiji in ZAE, da sta na dosegu njihovih dronov in brezpilotnih letal.
Morda je prezgodaj trditi, da so iranski zavezniki Houthi za zdaj zmagovalna stran v tej državljanski vojni. So enotni in vztrajni, njihovi nasprotniki pa so razpadli kot posledica notranjih konfliktov med političnimi frakcijami. Zavzetje Adena ob podpori ZAE je eden od dokazov, da so Houthi zmagovalna stran in pomemben dejavnik in akter v reševanju vojne enačbe v Jemnu.
Houthi na jugu nimajo nikakršnih vplivnih sfer, saj tam prevladujejo oborožene milice, ki štejejo 90.000 borcev iz obalnega območja, oboroženih in izurjenih s strani ZAE. Prihajajo predvsem iz južnih separatističnih frakcij in borcev iz obalnega območja. Toda južni prehodni svet, ki vodi separatiste zunaj Adena, nima velike podpore. To lahko spodbudi boje med različnimi militantnimi skupinami na jugu ter posledično okrepitev radikalnih skupin, kot na primer Alkaida, ki je bila nekoč zelo dejavna prav v Jemnu.
Na prvi pogled se zdi, da je ta nevaren razvoj dogajanj posledica strateških in ideoloških nesoglasij med ZAE, ki podpira južne sile in Saudsko Arabijo, ki podpira priznano Hadijevo vlado. Pojavljajo se prizadevanja za ponovno vzpostavitev enotnega Jemna po zlomu Houthija. Njihovi napadi, ki so vse bližji mejam ZAE ter diverzantske akcije proti ladjam v emiratskih pristaniščih, so prispevali k umikom iz Jemna in okrepitvi sodelovanja z Iranom pri zagotavljanju ladijskega prometa v Perzijskem zalivu. V zameno so dobili obljube Houthijev, da ne bodo napadli ciljev v ZAE. Samo en napad na letališče Dubaj, ki je imel v prvem polletju 2019 rekordnih 83,4 milijonov potnikov, bi povzročil velikansko škodo za Dubaj, ki si še vedno ni v celoti opomogel od nepremičninske krize.
ZAE so prosile posebnega odposlanca OZN za Jemen, britanskega diplomata rojenega v Adenu, Martina Griffithsa, naj pritisne na obe strani za dosego premirja. Uporaba separatističnih skupin na jugu Jemna s strani ZAE je še vedno neke vrste igranje z ognjem. Presenetljivo je, da ZAE čakajo prav na posebnega odposlanca in menijo, da bi prav on moral rešiti nastalo situacijo.
OZN lahko sprožijo shuttle diplomacijo, v kateri bodo posredovali med sprtima stranema in skušali doseči premirje. Griffiths si je prizadeval in si še naprej prizadeva rešiti dogovor sklenjen na Švedskem decembra 2018, ki predvideva umik Houthija iz pristanišča Al-Hudaydah. Prav tako poskuša zmanjšati napetosti med Saudsko Arabijo in Houthi.
Če bodo sprte strani pripravljene na predloge za začetek širših političnih pogovorov za oblikovanje začasne vlade, bodo morali v vsakem primeru v te pogovore vključiti več jemenskih frakcij, vključno z južnimi separatisti in Iranom, kot glavnim zaveznikom Houthi.
Saudska Arabija je v zadnjem desetletju utrpela štiri odmevne zunaj politične neuspehe, ki so jo stali več milijard dolarjev in izgube ugleda v mednarodni skupnosti, da niti ne omenjamo izgube strateške pozicije v soseščini v korist rivalskega Irana. Začelo se je z neuspehom v Siriji, ko je financirala in podpirala upornike proti Al-Asadovem režimu med letoma 2012 in 2016 in jim zagotavljala oborožitev. Na koncu je v tej vojni zmagal Al-Asad ob podpori Rusije. Drugi poraz je sedanja vojna v Jemnu od leta 2014, tretji poraz je blokada Katarja leta 2017, ki je preživel sankcije Riyada. Zadnji in najbolj močan ter odmeven poraz pa je zmaga pro iranskih sunitskih strank v iraškem parlamentu, iz njihovih vrst prihaja tudi predsednik parlamenta. Pro-Saudske Sunitske stranke, ki so imele močno finančno in politično podporo Saudske Arabije, so bile poražene. S tem so vse tri pomembne funkcije v Iraku (predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta) prevzeli tesni zavezniki Irana.
Neuspeh v Jemnu pa šteje kot največji poraz doslej. Porabili so na milijarde dolarjev za stroške vojne. Napadli so suvereno državo in izzvali humanitarno krizo, v kateri je 80% jemenskih državljanov potisnjenih na rob lakote. Vojna v Jemnu je izpostavila šibkost njihove moderne oborožene vojske in strateške napake saudske politike.
Številni južni Jemenci verjamejo, da bi bili brez severa v boljšem položaju in da bi ponovna neodvisnost juga vodila državo v blaginjo. K temu naj bi prispevalo več kot 1000 km dolge obale in strateški Adenski zaliv, ki nadzira pomorske poti med Indijskim oceanom, Afriško celino in Rdečim morjem. Južni Jemen ima bogato ribištvo, ki je imelo pomembno vlogo pri izvozu in prehrani prebivalstva. Vendar pa ribolov ni več pomembna gospodarska panoga zaradi divjega ribolova tujih ribiških ladij. V Adenu ni več velikih tovarn za pridelavo rib. Med državljansko vojno leta 1994 je bila večina tovarn oropanih, tudi s strani vojske severa.
Plin in nafta sta bila odkrita prav na jugu. Celo 80% naftnih nahajališč je v regijah Shabwa in Hadramoutu, ki se prav tako nahajata v južnem Jemnu.
»Novo nastala« država južni Jemen (PDRY) ima približno dvakrat večji teritorij od severa, na jugu pa živi le ena petina prebivalstva. Južno Jemenci so bolj progresivni, saj je bila država socialistično urejena pod vplivom Sovjetske zveze, za razliko od severa v katerem prevladujejo verska in plamenska pravila ter hierarhija.
Če bi prišlo do ponovne razdružitve Jemna, se bi bogati južni Jemen povezal z ZAE, ki bi imeli ogromno korist od njihovih pristanišč. Razmišljajo tudi o tem, da bi skupaj s Kitajsko vlagali v njihova pristanišča. Razdružitev Jemna bi dolgoročno ogrozila stabilnost Saudske Arabije. Ne smemo pozabiti, da je prav Saudska Arabija skozi zgodovino podpirala razdelitev Jemna, nenazadnje tudi v državljanski vojni leta 1994.
Analitiki opozarjajo, da reševanje oziroma zaustavitev vojne v Jemnu močno spominja na poskuse zaustavitev vojn na Balkanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Namreč, v vojno so vpleteni številni akterji in velesile, še posebej so izraženi interesi sosednjih držav. Mednarodna skupnost je prav tako razdeljena kot je bila na Balkanu v času vojn. Iskanje rešitev je v rokah vseh, kar dodatno komplicira in zaostruje razmere in odlaša rešitev oziroma končanje vojne v Jemnu. Jemen je postal poligon za medsebojni obračun drugih držav, predvsem sosednjih, notranji akterji pa so prav tako v funkciji drugih držav in tujih interesov. Zato reševanje oziroma zaustavitev vojne v Jemnu predstavlja svojevrstno »balkanizacijo« jemenske vojne, ker ni možno uresničiti oziroma zadovoljiti interesov vseh ključnih akterjev in zaradi tega rešitve še vedno ni na vidiku.
Ljubljana, 23.avgust 2019
