Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Michael D. Barbero je upokojeni general-podpolkovnik ameriške vojske in član Sveta IFIMES. V svoji analizi z naslovom »Hezbolah prevzema nadzor nad libanonskim pravosodjem z napadom na vladavino prava« analizira vladavino Hezbolaha v libanonskem pravosodnem sistemu.
US General-podpolkovnik (ret.)
V zadnjih dveh desetletjih je mednarodna skupnost spremljala in opazovala, kako je Hezbolah razširil svoj nadzor na vsak segment libanonske vlade in družbe. Hezbolah, ki je usklajen z največjim političnim blokom v vladajoči koaliciji tj. Svobodno domoljubno gibanje (FPM) namerava zdaj prevzeti popoln nadzor nad kritičnimi vejami, ki sestavljajo libanonsko vlado.
Z izkoriščanjem trenutnega položaja FPM in nemirov, ki jih je povzročila gospodarska kriza, so Hezbolah in njegovi zavezniki v FPM usmerili pogled na libanonski bančni sektor in libanonsko pravosodje. Z napadi na svobodno gospodarstvo in pravosodni sistem je Hezbolah na poti do uresničitve svoje hegemonije v Libanonu.
Kampanja Hezbolaha za prevzem libanonskega bančnega in gospodarskega sektorja je dobro opažena, saj je skupina izrabila slabe gospodarske in življenjske razmere v državi s pomočjo »vstaje 17. oktobra«, da bi tako napadla in oslabila neodvisnost bančnega sektorja. Hezbolah se je mojstrsko izkazal, saj je izkoristil nestabilnost za oslabitev legitimnih institucij in okrepitev svojega položaja. V svoji trenutni kampanji proti bančnemu sektorju je Hezbolah uspel preusmeriti javno mnenje proti bankam in finančno krizo Libanona izkorišča za uporabo bančnega sektorja za svoje namene.
Prav tako je zaskrbljujoče, da je Hezbolah s svojimi zavezniki iz FPM spodkopal vladavino prava v Libanonu s popolnim politiziranjem libanonskega sodstva, za katerega je pod FPM značilna sistematična korupcija in politični kronizem. Sodniki, ki jih nadzorujeta Hezbolah in FPM, so s sramotno »preiskavo« selektivno ciljali na politične nasprotnike in legalni biznis, kot so Huda Salloum, ZR Energy in Hadi Hobeich, s čimer so sodno korupcijo popeljali na še višjo raven.
Kljub temu, da se o tem ni dosti poročalo, ta napad na pravno državo ni ostal neopažen. Prejšnji mesec je minister za notranje zadeve in občine Mohammad Fahmi tvitnil: „Nedolžen, dokler ni dokazana krivda.“ je osnovno pravilo v zakonodaji in zakonih. Libanonci so na žalost izgubili vero v vse institucije, pooblastila in vzvode, vključno s sodstvom, ki bi moralo kot prvo začeti delo na področju obnovitve tega izgubljenega zaupanja.
In v svoji nedavni pridigi je zelo vpliven libanonski maronitski patriarh kardinal Mar Bechara Boutros Al-Raei opozoril: »Kako boleče je, da v Libanonu izgubljamo človeški obraz. Zlasti bi rad omenil prakso nekaterih sodnikov, ki sodijo iz političnega, povračilnega ali zlonamernega vidika ne glede na dostojanstvo, voljo, ugled in prihodnost posameznikov. Kako je upravičeno obtožiti in aretirati brez zaslišanja obdolženega? Ali pa ustvarjanje dosjeja za utemeljitev naloga za prijetje? Ali se je naš sistem spremenil iz demokracije, ki zagotavlja državljanske in pravne pravice državljanov, v policijski režim, diktaturo, ki ruši prvo načelo v življenju vsakega naroda: 'Pravičnost je za kralja temelj'.«
Poleg teh vplivnih libanonskih voditeljev so tudi nepristranske mednarodne organizacije opazile libanonsko pravosodno krizo. World Justice Project (WJP) vsako leto objavi Rule of Law Index (indeks vladavine prava), ki velja za vodilni svetovni vir za izvirne, neodvisne podatke o pravni državi, ki države razvršča glede na uspešnost pravne države.
Države z močnim in neodvisnim sodstvom dosegajo visoke rezultate; nasprotno pa se države s skorumpiranimi sodniki uvrstijo nizko na lestvici. Uvrstitev Libanona glede na nedavno objavljen indeks za leto 2020 je sramotna: od 128 držav je Libanon uvrščen na 96. mesto glede pravne države; na 92. mesto glede izvrševanja predpisov; na 76. mesto glede omejitev vladnih pooblastil; na 101. mesto glede korupcije in na 100. mesto glede nepristranskega kazenskega pravosodja.
Prejšnji teden je ameriška veleposlanica v Libanonu Dorothy Shea v intervjuju na libanonski televiziji natančno dejala, da »Hezbolah destabilizira državo in ogroža gospodarsko oživitev Libanona.« Hezbolah je njeno izjavo takoj obsodil in prisilil pravosodje h ukrepanju. Libanonski sodnik Mohammed Mazeh iz območja pod kontrolo Hezbolaha v južnem Libanonu je vsem lokalnim in tujim medijem prepovedal poročanje o komentarjih ameriške veleposlanice z grožnjami, da bodo ustavili žaljive medije. Ta uporaba sodstva kot orožja s strani Hezbolaha, da bi cenzuriralo kritiko, napad na ameriško veleposlanico in grožnje svobodnim in odprtim medijem dokazujejo poanto veleposlanice Shea: Hezbolah je destabilizirajoča sila v Libanonu.
Čas je, da se Zahod sooči s tem napadom na vladavino prava v Libanonu. Tako kot mora vsako finančno reševanje, ki ga vodi Mednarodni denarni sklad, vključevati globoke gospodarske reforme za zagotovitev mednarodne pomoči, morajo tudi te rešitve spremljati zahteve po temeljiti reformi spolitiziranega pravosodja v Libanonu. Ker pravna država temelji na vseh drugih delih v družbi, je soočanje s Hezbolahovo erozijo te zaščite v Libanonu kritično. Brez reforme spolitiziranega in skorumpiranega pravosodja bodo finančni reševalni ukrepi obravnavali le en simptom propadle države. Da bi bile vse gospodarske reforme uspešne in trajne, mora mednarodna skupnost doseči resnično reformo sodstva.
Libanon je nacija v krizi. Tako kot je Hezbolah glavni vzrok trenutne gospodarske krize, je Hezbolah preko zaveznikov FPM tudi glavni pri napadu na pravno državo. Hezbolahizacija Libanona mora biti razveljavljena. Reforma zgolj enega porušenega temelja v Libanonu, ne bo obnovila pravne države – temeljni steber libanonske družbe bo v rokah Hezbolaha, nadaljeval se bo propad Libanona in tako zagotovil tudi neizogiben neuspeh Libanona.
O avtorju:
Michael D. Barbero je upokojeni general-podpolkovnik ameriške vojske, ki je služil v treh bojnih operacijah v Iraku in je nekdanji poveljnik Natove učne misije v Iraku. Bil je član delovne skupine Atlantskega sveta za prihodnost Iraka. Je član Sveta IFIMES.
Ta članek je objavil Atlantic Council.
Ljubljana/Washington, 15. julija 2020
Opomba:
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.
