Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je pripravil analizo o odmevnem sporu med Egiptom in Etiopijo glede uporabe vodnih virov reke Nil. Iz obsežne analize »Egipt - Etiopija 2020: Bo veliki jez GERD sprožil vojno med Egiptom in Etiopijo?« objavljamo najbolj pomembne dele.
Besedna vojna, ki se je pred kratkim stopnjevala med Egiptom in Etiopijo zaradi projekta velikega etiopskega jezu GERD[2], grozi, da bo reko Nil[3], ki je ena izmed svetovnih naravnih in civilizacijskih čudes, spremenila iz zibelke civilizacije in miru v vir konfliktov in vojn.
Starogrški zgodovinar Herodot je okoli 400 let pr. n. št zapisal svoj slavni rek, da je »Egipt dar Nila«. Herodot je imel prav, saj se brez te reke puščave ne bi spremenile v za tisti čas moderno kmetijsko civilizacijo.
Po devetih letih intenzivnih pogajanj o jezu med Kairom in Adis Abebo, si Etiopija prizadeva za dokončanje in obratovanje jezu v juliju 2020. Po propadu tristranskih pogajanj za reševanje krize med državami porečja Egiptom, Sudanom in Etiopijo, je slednja zavrnila dogovor dosežen pod ameriškim okriljem.
Po večletnih neuspešnih tristranskih pogajanjih so se zatekli k zunanjima posrednikoma, to sta bila Združene države Amerike (ZDA) in Svetovna banka (WB). Naporna pogajanja med tremi stranmi, ki jih je vodil ameriški finančni minister Steven Mnuchin, so privedla do osnutka sporazuma konec februarja 2020, za katerega Združene države verjamejo, da zajema vsa vprašanja uravnoteženo in pošteno, upoštevajoč interese vseh treh držav.
Toda ta pogajanja glede polnjenja in delovanja jezu, ki so potekala v Washingtonu 12. in 13. februarja 2020, so kmalu zašla v slepo ulico. Etiopija je namreč zavrnila podpis sporazuma in nadaljnje pogovore, ter trdila, da so ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dali netočne in neprimerne informacije o jezu. Egiptovski odgovor je bil: »Če voda za Etiopijo pomeni elektriko, potem za Egipt pomeni vprašanje življenja in smrti.«
V skupni izjavi objavljeni 29. februarja 2020, sta etiopski ministrstvi za zunanje zadeve in za energetiko in vodo potrdili, da bo Adis Abeba začela s polnjenjem akumulacijskega jezera vzporedno s preostalimi gradbenimi deli in to na podlagi njene pravice do pravične uporabe virov Nila. Navedli so, da naj bi bilo začetno polnjenje že v letošnji deževni sezoni, torej v začetku julija 2020.
Kairo se boji potencialnega negativnega vpliva jezu na letni pretok Nila, ki znaša 55,5 milijarde kubičnih metrov vode, medtem ko ima Sudan 18,5 milijard na podlagi sporazumov iz leta 1929 in 1959.
Po mnenju Egipta bi zagon jezu in polnjenje akumulacijskega jezera brez končnega sporazuma zmanjšalo njegovo oskrbo iz Nila, ki zagotavlja 90% vode potrebne za pitje in namakanje.
Veliki jez ali jez tisočletja GERD se nahaja na Modrem Nilu 20-40 km od etiopsko-sudanske meje. Ko bo dokončan, bo postal največja hidroelektrarna na afriški celini in deseti na seznamu največjih jezov na svetu, ki proizvajajo elektriko. Stroški dokončanja projekta so ocenjeni na 4,7 milijarde USD. Gre za enega od treh jezov, zgrajenih za namene pridobivanja elektrike v Etiopiji.
Glavna prednost jezu bo proizvodnja elektrike iz hidroelektrarne. Vsa energija, ki jo bo ustvaril GERD, bo šla v nacionalno električno omrežje Etiopije, da bo podpirala razvoj celotne države, tako na podeželju kot v mestih. Vloga GERD bo delovati kot stabilizirajoča etiopska nacionalna mreža. Izvoz bo, vendar le, če v Etiopiji nastane skupni presežek energije. To se pričakuje predvsem v deževnih obdobjih. Skupna instalirana zmogljivost vseh turbinskih generatorjev bo 6.450 MW. GERD bo imel pomembno vlogo pri oskrbi etiopske prestolnice Adis Abebe in sudanske prestolnice Kartum, obe pa sta od jezu oddaljeni okoli 400 km.
Natančen vpliv jezu na države v spodnjem toku reke Nil ni znan. Egipt se boji začasnega zmanjšanja dotoka vode v času polnjenja akumulacijskega jezera in trajnega zmanjšanja zaradi izhlapevanja iz jezera. Prostornina jezera je približno enakovredna letnemu toku reke Nil na sudansko-egiptovski meji (65,5 milijarde kubičnih metrov). Zmanjšanje količine vode bo trajalo nekaj let vse do napolnitve jezera.
Jez ima tudi velik politični vpliv na etiopsko politiko. Nobena stvar v državi ni združila vse etnične skupnosti in verske hierarhije (muslimani, katoliki, anglikanci, pravoslavci, itd.) bolj kot veliki jez GERD. Težko je v takšnem ozračju in v volilnem letu pričakovati, da bo etiopski premier Abiy Ahmed (sicer Nobelov nagrajenec za mir 2019)zmehčal stališča ali da bo popustil Egiptu.
Etiopija je zelo bogata z neizkoriščenimi energetskimi viri, vendar oskrba z električno energijo znaša le 30 odstotkov za 109 milijonov prebivalcev. Zastavila si je ambiciozen načrt, da bi do leta 2025 zagotovila, da bi 65% prebivalstva imelo električno energijo prek omrežja, ostalih 35% pa prek drugih virov denimo samostojnih solarnih sistemov.
Egipt meni, da bi se lahko med polnjenjem jezera letno izgubilo 11 do 19 milijard kubičnih metrov vode, zaradi česar bi dva milijona kmetov v času polnjenja izgubilo dohodek.
Vpliv na oskrbo z električno energijo bo v Egiptu med 25 do 40%. Dejansko hidroelektrarne predstavljajo manj kot 12% celotne letne proizvodnje električne energije v Egiptu. Jez bi lahko povzročil tudi trajno znižanje vodostaja v Nasserjevem jezeru, če bi bile poplave akumulirane v Etiopiji in ne v njem.
Z akumuliranjem v novem jezeru namesto v Nasserjevem jezeru, bi se zmanjšalo sedanje izhlapevanje vode za več kot 10 milijard kubičnih metrov letno, zmanjšala pa bi se tudi zmogljivost hidroelektrarne Asuanskega jezu, tako da bi vrednost izgube zaradi treh metrov nižjega nivoja dosegla 100 megavatov.
Reka Nil je že leta pomembno strateško vprašanje Egipta. Prišlo je tudi do velikih napetosti v odnosih Egipta z državami porečja Nila, zlasti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili ti odnosi v visoki oscilaciji. Vse to je posledica napačnega egiptovskega upravljanja z reko Nil, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših zadev za gospodarsko in nacionalno varnost Egipta. Egiptovska malomarnost v zvezi z reko Nil je bila v preteklosti vidna tako na zunanjepolitični ravni, kot tudi na ravni naložb. Egipt si prizadeva za usklajevanje z državami porečja Nila v zvezi s projekti, vezanimi na reko, saj ti projekti lahko vplivajo na delež vode v Egiptu. Egipt si prizadeva tudi za zagotovitev zadostne količine vode za obratovanje Asuanskega jezu, za zagotovitev električne energije in za kmetijstvo. Reka Nil predstavlja v Egiptu enega izmed najpomembnejših virov razvoja. Stabilna oskrba pomeni stabilnost in varnost Egipta, saj je voda strateški vir za obstoj države in naroda, tako da lahko pričakujemo, da bodo naslednji spopadi v regiji prav spopadi za vodo.
Kmetijski sektor v Egiptu predstavlja 14,7% bruto družbenega proizvoda in zaposluje približno 8,5 milijona ljudi, kar predstavlja 32% egipčanskega trga dela.
Možnost vojne zaradi vode Nila je globoko zakoreninjena v egiptovski nacionalni zavesti, ker je bil Nil od nekdaj vir življenja v državi, kjer 93% njene površine predstavlja puščava. Ta kruta narava je v svoji dolgi zgodovini prepričala 100 milijonski Egipt, da je treba, da bi voda tekla, včasih preliti kri. Nobena egiptovska vlada si ne more dopustiti in privoščiti, da bi bili njeni državljani žejni.
Leta 1978 je takratni egiptovski predsednik in Nobelov nagrajenec Anwar Sadat, ki je po dolgi vojni podpisal zgodovinsko mirovno pogodbo z Izraelom, poudaril, da je edino vprašanje, ki bi lahko Egipt spet potegnilo v vojno, vprašanje vode.
Deset let pozneje leta 1988 je nekdanji generalni sekretar OZN Boutros Boutros-Ghali, sicer Egipčan, opozoril, da bo prihajajoča vojna v tej regiji zaradi vode Nila in ne iz političnih razlogov.
Pokojni egiptovski predsednik Mohamed Morsi je junija 2013 vodil sejo, na kateri so razpravljali o egipčanskem stališču do etiopskega jeza in se dotaknili možnosti uporabe vojaške sile. Čeprav je bilo srečanje tajno, so ga pozneje slučajno ali namerno predvajali.
Po propadu pogajanj z Etiopijo konec februarja 2020, je egiptovski predsednik Abdel Fattah El-Sisi v začetku marca 2020 vodil razširjeno sejo poveljnikov oboroženih sil v prisotnosti ministra za obrambo in vojaško proizvodnjo ter načelnika generalštaba oboroženih sil. V uradnih izjavah po seji nista bila omenjena ne Etiopija ne Nil, je pa El-Sisi poudaril potrebe po nadaljevanju izkazovanja najvišje stopnje previdnosti in bojne pripravljenosti za izvajanje vseh nalog, ki so jim zaupane za zaščito nacionalne varnosti Egipta, glede na trenutne izzive, s katerimi se sooča regija.
Srečanje El-Sisija z vojaškim vrhom je bilo le nekaj ur po tem, ko je etiopski zunanji minister Guido Andragashio napovedal, da bo njegova država z julijem 2020 začela polniti jez.
Etiopski minister je po petih letih propadlih pogajanj med njegovo državo, ter Egiptom in Sudanom izzivalno dejal: »Dežela je naša dežela, voda je naša voda, denar, s katerim je zgrajen jez, pa je naš denar in ni sile, ki bi nam lahko preprečila, da ga ne bi zgradili.«
El-Sisijevo srečanje z njegovimi vojaškimi poveljniki je odprlo vprašanje, ali Egipt, po propadlih pogajanjih, uvršča vojaške akcije med druge možnosti reševanja spornega vprašanja vode Nila. Treba je omeniti mesto egiptovske in etiopske vojske na seznamu najmočnejših vojsk na svetu: prva je bila v letu 2019 uvrščena na 12. mesto, druga pa na 47. mesto med 137 vojskami sveta.
Kljub egiptovski zračni prevladi z letali Rafale in F 16 proti etiopskim ruskim letalom Su25 in Su 27 ni za pričakovati egiptovsko avanturo na oddaljenosti okoli 2500 km. Za zaščito jezu je etiopska protizračna obramba okrepljena z izraelskimi sistemi za zračno obrambo kratkega do srednjega dometa Spyder.
Po mnenju analitikov Mednarodnega inštituta IFIMES je potrebno rešitev dolgoletnega spora iskati v nadaljevanju pogajanj pod okriljem ZDA in Svetovne banke ter v aktivni vlogi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki resnično želi zgladiti spor med dvema zaveznikoma in zagotoviti za to Nobelovo nagrado za mir pred novembrskim volitvami.
Skrajni čas je, da reka Nil ne postane rdeča in krvava, ampak da ostane modra in bela kot njena pritoka.
Ljubljana/Kairo/Adis Abeba 16. junij 2020
Opombe:
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.
[2] Veliki etiopski jez- Grand Ethiopian Renaissance Dam, skrajšano GERD, je zgrajen na Modrem Nilu.
[3] Nil je največja reka na severovzhodu Afrike in je najdaljša reka v Afriki ter druga najdaljša reka na svetu za Amazonko. Nil je dolg približno 6.650 km, teče skozi enajst držav: Tanzanijo, Ugando, Ruando, Burundi, Demokratično republiko Kongo, Kenijo, Etiopijo, Eritrejo, Južni Sudan, Republiko Sudan in Egipt. Nil je glavni vodni vir Egipta in Sudana. Nil je sestavljen iz dveh glavnih pritokov Beli Nil in Modri Nil. Modri Nil oskrbuje okoli 80% vode Nila.
