Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES je zaradi protiustavnega delovanja Milorada Dodika (SNSD) in nadaljnjega stopnjevanja politične in varnostne krize v Bosni in Hercegovini (BiH) pripravil analizo aktualnega dogajanja. Iz obsežne analize „Bosna in Hercegovina 2025: Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti?“ izpostavljamo najpomembnejše in zanimive dele.
Ameriška pobuda za trilateralo ZDA-Bosna in Hercegovina-Srbija je Milorada Dodika (SNSD) spravila ob živce in vleče nerazumne poteze, ki vodijo v izginotje entitete Republika Srbska (RS). Bosna in Hercegovina ter Srbija naj bi se pridružili Natu in EU istočasno, čaka pa se na izid pogajanj med ZDA in Rusko federacijo. Največja koncesija Srbiji je možnost ohranitve statusa vojaške nevtralnosti, obvezna pa sta vstop v EU in obveznost odstopa nahajališč redkih kovin ZDA. Za Dodika v pogajanjih ni predvidenega mesta.
Američani so pripravili še en »Non-paper«, ki se nahaja v Uradu visokega predstavnika (OHR) v Sarajevu, ki predstavlja drugi ameriški načrt.
Gre za novo preureditev Bosne in Hercegovine v regije, brez entitet. Vsi se odrekajo svojim prej zastavljenim ciljem. Nekakšen Marshallov načrt se izvaja, vendar trije dominantni nacionalni voditelji izginjajo. Na podlagi izkušenj Južnoafriške republike se oblikujejo komisije za resnico in spravo. Vse zahteve za vstop v EU se izvajajo, posebne vezi se ukinjajo.
Nova sta vloga in mesto Turčije pri uresničevanju ameriških načrtov. Zanimivo je, da so ZDA vlogo posrednika prepustile OHR in visokemu predstavniku, pa tudi EU. Zakaj pravzaprav gre?
Nedavna izjava Recepa Tayyipa Erdoğana, da lahko Turčija kot polnopravna članica EU reši Evropsko unijo iz njenih kriz, pa naj gre za gospodarstvo, obrambo, politiko, varnost ali mednarodni položaj, je odprla »Pandorino skrinjico«. Po mnenju analitikov se Turčija, po vstopu v Sirijo in sklenitvi dogovora s proameriško kurdsko SDF, ki obvladuje četrtino Sirije s pomočjo 2000 ameriških vojakov, resno pripravlja na vključitev v varnostne in gospodarske tokove z EU. Turčija dobiva »proste roke« za zgodovinsko vrnitev na Balkan in v EU. Kot članica Sveta za implementacijo miru v BiH (PIC) in kot del mednarodnih vojaških sil na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini, bo Turčija, ob podpori ZDA in Rusije, postala nepogrešljiv dejavnik pri reševanju krize na Kosovu in v Bosni in Hercegovini.
Turčija se pojavlja kot resna partnerica EU zaradi politično-obveščevalnih in varnostno-vojaških vezi z Ukrajino, pa tudi z Rusijo in ZDA, predvsem pa z islamskimi državami, od Savdske Arabije, Irana do Iraka in Katarja ter celo ZAE. Tudi Turčija ima dobre odnose s Srbijo in Hrvaško, vendar je geopolitična situacija takšna, da bo morala Turčija svoje vojaške in obveščevalne sile koncentrirati v BiH, kot protiutež velikodržavnim projektom, ne samo Srbije, ampak tudi Hrvaške, Madžarske in Albanije. Turčija bi imela vlogo čuvaja balkanskih meja in varovanja suverenosti Bosne in Hercegovine. Spomnimo se nedavne izjave predsednika Republike Turčije Recepa Tayyipa Erdoğana, da Turčija ne bo dovolila, da se ponovi trpljenje Bosne in Hercegovine iz 90. let prejšnjega stoletja. »Nadaljevali bomo s pobudami, dokler ne bomo dosegli trajne rešitve. Sploh se mi ne zdi potrebno reči, da se ne bomo vzdržali odločnejšega stališča, če bo potrebno. Ni več Turčije iz obdobja Alije Izetbegovića, predsedujočega predsedstvu Bosne in Hercegovine, danes je druga Turčija. Zato bodo koraki, ki jih bomo naredili, bistveno drugačni,« je dejal Erdoğan.
Naj omenimo, da je Azerbajdžan s pomočjo Turčije ponovno pridobil zasedena ozemlja v regiji Gorski Karabah in vzpostavil svojo celovitost in suverenost nad celotnim ozemljem, kar potrjuje odločenost in vse večji vpliv Turčije.
Namestnik madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino Levente Magyar je izjavil: »Zahod vedno sprejema odločitve o vzhodni Evropi brez znanja in razumevanja zgodovine.«
»Madžarska je čisto zraven, samo 70 kilometrov stran. Čas, ko je bila Madžarska le opazovalka dogajanja, je mimo. Odločili smo se za politiko razumevanja in proti nameram Zahoda,« je dejal Levente Magyar.
Seveda teh 70 km poteka preko ozemlja Republike Hrvaške in znano je, da Madžarska zahteva ozemlja Republike Hrvaške, Romunije, pa tudi Srbije in Slovenije. Na podlagi določenih informacij, Velika Britanija ne bo dovolila preoblikovanja meja Bosne in Hercegovine in je pripravljena na vojaški odziv, s čimer se Viktor Orbán izenači z Vladimirjem Putinom.
Analitiki opozarjajo na morebitne prihodnje aktivnosti slovaškega premierja Roberta Fica in Slovaške, ki se je pripravljena vključiti v dodatno destabilizacijo BiH kot »pomoč« in v podporo Orbánovim prizadevanjem in delovanju v BiH.
T.i. voditelji trojke (SDP, Narod in pravičnost ter Naša stranka) so ljudje, ki so pospešili secesionistično politiko Milorada Dodika. Zaradi »fotelja« izpolnjujejo vse želje in zahteve Milorada Dodika (SNSD) in Dragana Čovića (HDZBiH), njihova nedejavnost in ignoranca pa sta sorazmerna z Dodikovimi in Čovićevimi načrti razbijanja BiH, ki povzročajo ogromno škodo.
Njihovi odstopi z državnih funkcij so najboljša rešitev za Bosno in Hercegovino, do uresničitve ameriških načrtov, se oblikovanje ekspertne vlade postavlja kot imperativ. Nemarnost t.i. voditeljev trojke (Nermin Nikšić, Elmedin Konaković in Edin Forto) so izločili opozicijo iz Republike Srbske in dokler bo Dodik politično aktiven, bodo težave. Na žalost je Dodiku v procesu pred sodiščem BiH skušala pomagati »večina političnih Bošnjakov«, zato je sodba takšna, kot je - slaba.
Dodikovi sodelavci, privrženci in »pomagači« dobesedno kopirajo načrte, ki jih je Radovan Karadžić (SDS) skoval s Slobodanom Miloševićem in to poskušajo pretočiti v več zakonov skozi Narodno skupščino Republike Srbske (NSRS). Posebej agilen je Siniša Karan, ki spominja na Biljano Plavšić. Dodik vodi Republiko Srbsko v izumrtje, saj Zahod ne bo ponovil napake Richarda Holbrooka in napake ameriških demokratov, ki so legalizirali etnično očiščeno ozemlje kot entiteto v Bosni in Hercegovini. Ameriški republikanci te napake ne bodo ponovili v situaciji, ko poskušajo zapreti vse svetovne konflikte in vzpostaviti odnose z Rusijo in Kitajsko na novih temeljih. Tudi Srbija je v nevarnosti. Demonstracije v Srbiji so deloma posledica Dodikove politike talcev, ki jo je Karadžić izvajal do Miloševića, dokler oba kot vojna zločinca nista končala v Haagu na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICTY).
EU, BiH in OHR
Bosna in Hercegovina je priložnost za EU, da se izogne novim težavam. Dopuščanje ekskluzivnega pokroviteljstva ZDA nad Balkanom je velik udarec za EU. Če nesposobna t.i. trojka (SDP, Narod in pravica in Naša stranka) na oblast ne bo pripeljala opozicije iz Republike Srbske, potem naj visoki predstavnik v BiH (OHR) sprejme ukrepe za prepoved političnega delovanja Milorada Dodika in tako olajša uresničitev načrtovanih načrtov. EU je treba vključiti v vse vidike zaščite BiH in vtreti pot za vzpostavitev trajnega miru in dolgoročne stabilnosti v Bosni in Hercegovini. Analitiki menijo, da je projekcija s Turčijo najprimernejša za Balkan ter Bosno in Hercegovino. »Evropska varnost brez Turčije je nepredstavljiva. Evropa ne more več ohraniti statusa svetovne sile zaradi ne vključitve Turčije v Unijo,« je dejal Erdoğan.
Tako kot se dogajanje v Nemčiji vedno opazuje in analizira z veliko pozornostjo, saj je ta država povzročila dve svetovni vojni, je pri Bosni in Hercegovini potrebna previdnost. Kakršna koli radikalizacija v Nemčiji vzbuja previdnost in zaskrbljenost v preostalem svetu.
Analitiki menijo, da trenutna dogajanja v BiH zahtevajo previdnost in zaskrbljenost ne le zaradi zgodovinskih razlogov, ker je bil leta 1914 eden najusodnejših atentatov v vsej svetovni zgodovini na avstro-ogrskega prestolonaslednika in nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu, temveč tudi zaradi dejstva, da je bila Bosna in Hercegovina v bližnji preteklosti (1992-1995) žrtev krute vojne in vojaške agresije. Ob ponovitvi ne bi bila več lokalna vojna, ampak vojna evropskih razsežnosti z neprecenljivimi posledicami, in to je realna grožnja in nevarnost. Trenutna kriza v Bosni in Hercegovini ni samo politična, je tudi varnostna kriza.
Ljubljana/Bruselj/Washington, 6.marec 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
