Evropska unija se sooča z resno notranjo krizo zaradi nadaljnje širitve, glavna linija spopada pa je med Parizom in Berlinom. Francija je tako 15. oktobra letos, ob podpori Danske in Nizozemske, blokirala odločitev EU, da začne pogajanja o sprejemu Albanije in Severne Makedonije. Nemčija in druge članice EU so to odločitev označile kot neutemeljeno in pri tem navedle predhodne odločitve Evropske komisije. Ta razkol na samem vrhu 28-članskega bloka bi lahko resno ogrozil njegov status v očeh balkanskih držav in jih prisilil, da preusmerijo svoje zunanjepolitične prednostne naloge in se morda obrnejo proti Rusiji in njenim integracijskim mehanizmom.
Po sestanku zunanjih ministrov EU v Luksemburgu so sledile novice o odločitvi Francije, Nizozemske in Danske, da blokirajo prejšnjo odločitev EU o začetku pogajanj z obema balkanskima državama zaradi počasnega tempa njihovih reform. Vse tri države so nasprotovale začetku pogajanj z Albanijo, Francija pa je negativno stališče izrazila tudi glede začetka podobnih pogajanj s Severno Makedonijo. Pariz je tudi vztrajal pri temeljni reformi pristopa k EU.
Nemčija in druge članice EU se niso strinjale in trdile, da je Evropska komisija konec maja ugotovila, da sta Albanija in Severna Makedonija popolnoma v skladu s pogoji EU in da sta obe državi pripravljeni sodelovati v pogajanjih o pristopu k EU z Brusljem. Poleg tega je obljuba Bruslja o začetku pogajanj jasno omenjena na seznamu uradnih odločitev, ki jih je sprejela Evropska unija.
Hkrati Bruselj uporablja diferenciran pristop k prošnjam balkanskih držav za članstvo, pri čemer je komisar EU za evropsko sosedsko politiko in širitev Johannes Hahn nasprotoval pozivu Srbiji in Črni gori za začetek pogajanj, saj naj bi si ti dve državi morali »bolj prizadevati za zaščito pravne države[1]«.
Seveda so bili na Balkanu nad to odločitvijo razočarani. Nekaj dni pred luksemburškim srečanjem so se voditelji Albanije, Severne Makedonije in Srbije zbrali v srbskem mestu Novi Sad in obtožili Bruselj, da ignorira njihove interese. Najvplivnejši inštitut na Balkanu IFIMES je pred odločitvijo v Bruslju objavil analizo in to odločitev označil za »hudo napako[2]«.
Albanski premier Edi Rama je po srečanju novinarjem dejal, da poziva svoje kolege iz Severne Makedonije in Albanije, naj oblikujejo zunanjepolitični program, ne da bi čakali na nasvete iz Bruslja. »Na dnevnem redu naših mednarodnih partnerjev ni bilo sprememb, vendar se je spremenila oblika odnosov, ki jih gradimo, saj ne čakamo, da bo EU našla čas, da bo pozorna. Bodimo iskreni, za EU nismo prednostna naloga, ker dajejo prednost lastnim reformam. Ne moremo pričakovati, da bomo postali prednostna naloga EU, vendar še vedno lahko spodbujamo bolj aktivno in organizirano sodelovanje,« je dejal Edi Rama.
Premier Severne Makedonije Zoran Zaev in srbski predsednik Aleksandar Vučić vidita vzpostavljanje proste brez vizumske cone na Balkanu – »majhen Schengen« - kot primer takega sodelovanja. To je jasno sporočilo Bruslju, da razmisli o situaciji, ko tudi take članice EU kot so Bolgarija, Romunija in Hrvaška, še vedno ostajajo zunaj vseevropskega prostega brez vizumskega prostora[3]. [3]
Poljska, ki je najbolj aktivna zaveznica balkanskih držav kandidatk v EU, ima v Bruslju dokaj napete odnose z vplivneži. Na nedavnem srečanju voditeljev Višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Slovaška in Češka) v češkem mestu Lany, ki so se ga udeležili tudi slovenski in srbski voditelji, je poljski predsednik Andrzej Duda opisal začetek pristopnih pogovorov s Severno Makedonijo in Albanijo kot »lakmusov test, ki bo pokazal, kako odprta je EU v resnici«. Dejal je, da sta obe balkanski državi že izpolnili vse potrebne pogoje za začetek pogajanj z Evropsko unijo in poudaril, da Varšava favorizira Evropo »odprtih vrat«, saj je to edini način, da se zagotovi miren razvoj EU[4]. [
To stališče v celoti deli tudi Nemčija. Michael Roth, državni minister za Evropo pri Zveznem ministrstvu za zunanje zadeve, je za časopis Die Welt povedal, da »sta Albanija in Severna Makedonija naredili domačo nalogo. V zadnjih letih sta bila izjemno uspešni pri vseh poglavjih, tako da sta izpolnili vse pogoje za začetek pogajanj. Za to jih je treba nagraditi in ravno to je Bundestag storil z nedvoumnim glasovanjem. Prepričan sem, da bodo pogoji, ki jih je predlagal Bundestag, prepričali druge v EU za začetek pogajanj o pristopu k EU,« je poudaril Roth. Dodal je še, da »odločitev EU zelo natančno spremljajo ne samo v Albaniji in Severni Makedoniji, temveč tudi v celotni regiji. EU mora pokazati, da se spodbujajo prizadevanja za reformo. Vsako nadaljnje odlaganje bi resno ogrozilo zaupanje v EU z negativnimi posledicami za mir in stabilnost v regiji.« Izrazil je tudi bojazen, da bi ob prihodu Rusije, Kitajske, Turčije in držav Bližnjega vzhoda v regijo nastal politični vakum[5].
V svojem seminarskem delu o petih zgodovinskih Evropah prof. Anis H. Bajrektarević ugotavlja: »Notranje zvezno ravnovesje se bo ohranilo le, če atlantski in srednji del Evrope spretno usmeri in uravnoteži lastno enakovrednost tako z vztrajno Rusijo kot vseprisotno ZDA. Vsaka alternativa trenutni EU je veliki sporazum Francije ali Nemčije z Rusijo. To pomeni vrnitev v Evropo 18., 19. in začetka 20. stoletja, tj. vrnitev neposrednega spopada za osnovne sektorje na celini, večni boji, vojne in uničevanja. Tako Rusija kot ZDA sta pokazali sposobnost spretnega in vztrajnega vodenja mednarodnih zadev, kot tudi strasti in vizije, da se borita za svoje agende. Čas je, da tudi Bruselj stori enako. Biologija in geopolitika imata skupno osnovno pravilo: prilagoditi se ali umreti[6]. "
Zadnji dogodki v Bruslju so torej še en pokazatelj resnega spodkopavanja vloge Evropske unije na Balkanu. To zagotovo široko odpira prostor tudi drugim ključnim igralcem, predvsem Rusiji, Kitajski in ZDA. Zato mora Moskva razviti bolj jasen koncept lastnih interesov in ciljev v regiji ter načine za njihovo uresničevanje, pri čemer mora biti vedno upoštevana lokalna geopolitična situacija in časovno preizkušena tradicija rusko-balkanskega sodelovanja.
Pyotr Iskenderov, višji raziskovalec pri Ruski akademiji znanosti, Inštitut za slovanske študije (Analiza sodobne politične zgodovine).
-----------------------------------------------------------------------------
[2] URL: https://www.ifimes.org/en/9706
[3] URL: https://regnum.ru/news/polit/2744398.html
[4] URL: https://regnum.ru/news/polit/2741857.html
[6] Bajrektarevic, A. (2018), From WWI to www. – Geopolitics 100 years later, Addleton Academic Publishers New York
Ljubljana, 06. november 2019
[1] URL: https://www.dw.com/ru/Paris-blocking-negotiations-on-Albania’s-and-NorthernMacedonia’s-accession-to-EU/a-50847311
[2] URL: https://www.ifimes.org/en/9706
[3] URL: https://regnum.ru/news/polit/2744398.html
[4] URL: https://regnum.ru/news/polit/2741857.html
[5] URL: https://www.welt.de/politik/ausland/plus201795520/EU-Osterweiterung-Russland-China-und-die-Tuerkei-stossen-in-Luecken-die-wir-lassen.html
[6] Bajrektarevic, A. (2018), From WWI to www. – Geopolitics 100 years later, Addleton Academic Publishers New York.
