Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, na Balkanu in po svetu. Dr. Silvo Devetak je zaslužni profesor in predsednik Inštituta za etnične in regionalne študije - ISCOMET, Maribor. V svojem članku z naslovom »Mariborska deklaracija kot model sodelovanja na Zahodnem Balkanu« predstavlja svoj pogled na Mariborsko deklaracijo.
Ob zaključku projekta »Akademska mreža za podporo EU politike do Zahodnega Balkana s poudarkom na regionalnem sodelovanju, ki temelji na spravi – ANETREC« (so-financirala ga je EU) so na sklepni konferenci v Mariboru 12. septembra 2023 sprejeli » Mariborsko deklaracijo«, v kateri so utemeljili zakaj je spodbujanje sprave in na tem temelječega regionalnega sodelovanja bistveni predpogoj za mir, stabilnost in trajnostni razvoj Zahodnega Balkana ter za učinkovito udejanjenje politike EU do Zahodnega Balkana. V Deklaraciji so povabili EU in druge mednarodne faktorje, ki se ukvarjajo s to evropsko regijo, da v okviru svojih možnosti spodbujajo in podprejo vrsto skrbno izdelanih predlogov za uresničevanje tega cilja, ki jih predstavljamo v nadaljevanju tega zapisa.
Pred obravnavo vsebine Mariborske deklaracije pa bi rad na kratko zapisal nekaj besed o ANETREC akademskem projektu, katerega rezultati in ugotovitve so bile osnova za oblikovanje Deklaracije. Na realizaciji programa projekta je sodelovalo 55 profesorjev, raziskovalcev, knjižničarjev in informatikov iz osmih univerz in dveh raziskovalnih inštitutov iz držav Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške; poleg tega pa jih je več kot 30 izrazilo svojo pripravljenost za sodelovanje pri podobnih aktivnostih v prihodnje. Njihovi življenjepisi, ki so jih zbrali v okviru projekta, potrjujejo, da gre za izredno močan intelektualni potencial, na katerega bi se lahko EU in drugi zainteresirani mednarodni faktorji oprli v svojih prizadevanjih za pospeševanje Evropske integracije Zahodnega Balkana ter pri podpori stabilnosti in demokratičnemu vsestranskemu razvoju regije.
Projekt je skupaj s partnerji oblikoval in kasneje koordiniral Institut za etnične in regionalne študije – ISCOMET iz Maribora, Slovenija. Ponosni smo, da je bil ANETREC edini projekt, ki je združil tako veliko število univerz in posameznikov iz vseh držav (!) te evropske regije ter članic EU - Hrvaške in Slovenije. Podrobne informacije o projektu so na spletni strani ANETREC www.anetrec.eu. V ilustracijo rezultatov pa bi rad omenil štiri stvari:
Prva, v skladu s cilji projekta smo razvili skupni spletni visokošolski učni program, ki ga sestavlja 6 predmetov. Program obsega 75 predavanj z relevantnimi informacijami za njihovo izvajanje. Posnelo jih je 45 profesorjev iz vseh sodelujočih univerz. Program se nahaja na spletni strani ISCOMET Inštituta: www.anetrec.eu/anetrec-database/anetrec-study-courses/. Sodelujočim univerzam je na voljo za organizacijo predavanj na daljavo. Upamo, da bo uresničevanje tega učnega programa dolgoročno pozitivno vplivalo na širjenje duha sprave, strpnosti in sodelovanja med mladimi v državah Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške.
Zbrana študijska gradiva in pripravljenost več kot 80 profesorjev za sodelovanje pri predlaganih ali podobnih temah, tako v izobraževanju kot v raziskovanju, predstavljajo dobro osnovo za prihodnji razvoj različnih oblik podobnih študijskih in raziskovalnih programov, ki naj bi jih EU odločno podprla.
Kakovost tega učnega načrta potrjuje tudi dejstvo, da so štiri univerze iz Armenije, ki so sodelovale v mednarodnem projektu posvečenemu razvoju »evropskih študijev«, ki ga je prav tako koordiniral ISCOMET, zbrale – seveda s soglasjem avtorjev – 20 predavanj za izboljšanje lastnih učnih programov evropskih študij.
Druga, kot spodbudo za študentsko raziskovanje različnih vidikov politike EU do Zahodnega Balkana, problemov teh držav v odnosih z EU in stanja v tem pogledu v njihovih družbah, smo študente partnerskih univerz povabili k pisanju esejev na te teme. 40 najboljših esejev smo objavili v ANETREC publikaciji z naslovom »Pogledi študentov na evropsko integracijo Zahodnega Balkana«. Publikacija predstavlja zanimiv vpogled mlade generacije v vprašanja, ki so povezana s politiko EU do Zahodnega Balkana in z stanjem v njihovih državah v tem pogledu (tekst glej v: www.iscomet.org/StudentsEsseys.pdf).
Tretja, nagrajene študente smo povabili na ANETREC poletno šolo, ki je potekala septembra 2022 v Bitoli v Severni Makedoniji. To je bilo edinstveno srečanje študentov iz vseh držav Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške. Pod vodstvom profesorjev so študenti organizirali debate o vsebini svojih esejev. Poleg tega so aktivno sodelovali v razpravah po predavanjih 10 profesorjev iz Zahodnega Balkana, Hrvaške in Slovenije, kar je brez dvoma pripomoglo k oblikovanju njihovih pogledov na teme, ki so ključne za evropsko povezovanje in razvoj držav Zahodnega Balkana ter regije kot celote. Za študente je bila velika spodbuda, da sta udeležencem poletne univerze poslala svoje pozdravne besede Evropski komisar za sosedstvo in širitev Oliver Varhelyi in veleposlanik David Geer, Vodja delegacije EU u Severni Makedoniji.
Četrta, dolgoročni cilj projekta ANETREC je predlog Evropski komisiji, da podpre ustanovitev referenčnega centra EU za vprašanja Zahodnega Balkana, ki bi strukturi EU in drugim zainteresiranim dejavnikom nudil informacijsko podporo pri obravnavanju vprašanj Zahodnega Balkana, hkrati pa služil kot izobraževalno, raziskovalno in konferenčno središče za strokovnjake in študente, ki so zainteresirani za izzive te regije. Uspešnost realizacije tega predloga je seveda odvisna od angažiranja vlade države, ki bi želela gostiti tak referenčni center.
Zahodni Balkan še vedno bremenijo nerešena vprašanja, ki izvirajo iz konfliktov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno z vprašanji, kot so majhni rezultati glede kaznovanja storilcev vojnih zločinov, nerešeno vprašanje pogrešanih oseb in s podobni problemi. Poleg tega je v regiji prisoten sovražni govor glede teh vprašanj, ki ima namen poglabljati politična in etnična nasprotja. Obstojijo pa tudi nenehni zlonamerni konflikti, ki so posledica izkoriščanja političnih, etničnih ali verskih razlik. Vsa ta vprašanja sčasoma prispevajo k nastanku polariziranega političnega okolja, ki ovira ne le razvoj spoštovanja in razumevanja med ljudmi v Zahodnem Balkanu, ampak tudi udejanjenje načel na katerih temelji Evropska integracija teh dežel in s tem tudi demokratično in razvojno uspešno prihodnost regije.
Pri oblikovanju priporočil, vključenih v Mariborsko deklaracijo smo se omejili na predpogoje, povezane z rezultati ANETREC projekta, ki so po našem mnenju nujni za uspešno udejanjenje politike Evropske integracije Zahodnega Balkana. Navajamo tri, ki so rezultat našega siceršnjega poznavanja te problematike, kot tudi izkušenj, ki smo jih pridobili z izvajanjem projekta ANETREC:
Prvi, uspešen proces sprave znotraj in med državami Zahodnega Balkana ter v njihovih odnosih s sosedi, kar ustvarja plodna tla tudi za razvoj vsestranskega regionalnega sodelovanja in razumevanja, je najbolj trden predpogoj za učinkovito implementacijo načel in norm širitvene politike EU in s tem za zagotavljanje dolgotrajnega miru, varnosti, demokracije in trajnostnega razvoja v posamičnih državah Zahodnega Balkana in v regiji kot celoti.
Drugi, procesi sprave bodo uspešni, če bodo zajeli ne le oblastne organe, ampak tudi organizacije in inštitucije civilne družbe in, končno, čim širši krog prebivalstva. V tem okviru pa bi lahko imel akademski svet iz držav Zahodnega Balkana in iz njihovih sosednjih držav ključno vlogo, tako pri oblikovanju kot tudi pri izvajanju projektov in pobud, ki prispevajo k procesu sprave in posledično olajšujejo prizadevanja za regionalno sodelovanje in posledično prijateljske odnose med državami v centralni in jugovzhodni Evropi. Za ponazoritev tega naj omenimo, na primer, vpliv akademskega sveta na oblikovanje ustreznih izobraževalnih in raziskovalnih programov, kot tudi ustreznih teoretičnih okvirov in praktičnih rešitev za oblikovalce politik. Poleg tega lahko akademski svet igra ključno vlogo pri razširjanju informacij in s tem dvigovanju zavesti širše javnosti o pomenu sprave in sodelovanje za njihovo življenje in razvoj družb, v katerih živijo.
Tretji, poznavanje situacije na Zahodnem Balkanu nas pripelje do spoznanja, da so procesi sprave in s tem povezane pozitivne spremembe, vključujoč Evropsko integracijo držav Zahodnega Balkana, lahko uspešni, če slonijo na pobudah in dejavnostih mladih generacij, ki niso bile neposredno vpletene v vojne ali v konfliktne situacije na podlagi etničnih ali verskih razlik in podobnih stereotipov, kar zastruplja mnoge ljudi v družbah Zahodnega Balkana in v njihovih sosednih držav. Zavoljo tega predstavljata vzgoja in izobraževanje mlajših generacij v duhu kulture miru, s poudarkom na spravi, spoštovanju drugačnosti in privrženosti dialogu kot sredstvu za reševanje konfliktov in za ustvarjanje stabilne družbe ter postopno vključevanje mlajših v aktivne nosilce negovanja in udejanjanja teh vrednot v svojih družbah, družbeni model, ki je izjemnega pomena za evropsko bodočnost Zahodnega Balkana.
V praktičnem smislu lahko takšna vzgoja in izobraževanje mladih generacij služi kot model za usposabljanje kvalificiranega sloja prebivalstva, ki bi lahko bil spodbudnik in kasneje tudi nosilec procesov sprave in regionalnega sodelovanja in s tem podpornik miru, stabilnosti in demokratičnega trajnostnega razvoja Zahodnega Balkana, v duhu tovrstne politike EU in drugih mednarodnih dejavnikov do te evropske regije. Spodbujanje spravnih procesov držav Zahodnega Balkana v tem okviru tudi z njihovimi sosedami, članicami EU, pa bi ugodno vplivalo tudi na pospeševanje integracijskih procesov in na stabilnost EU kot celote.
Kar zadeva mlajše generacije, bi morala EU razmisliti tudi o ustreznih ukrepih za preprečevanje spodbujanja bega možganov z Zahodnega Balkana s strani držav članic, s čimer ponekod že povzročajo pomanjkanje izobražene in kvalificirane delovne sile, ki je potrebna za trajnostni razvoj teh družb in za izvajanje reform, ki jih zahteva EU.
Pri obravnavi konstruktivnih predlogov iz Mariborske deklaracije je potrebno imeti pred očmi dejstvo, da zunanji dejavniki ne morejo vsiliti sprave in z njo povezanih pozitivnih procesov, če ne obstaja izražena volja ljudi znotraj držav Zahodnega Balkana in njihovih sosedov. Različne spravne pobude in procesi imajo lahko pozitivne posledice samo v primerih, ko so njihovi nosilci nacionalni vladni, regionalni in lokalni organi ter organizacije in institucije civilne družbe. Na žalost pa ugotavljamo, da je bilo doslej v državah Zahodnega Balkana in v njihovih sosedih zelo malo pobud in aktivnosti za spravo v njihovih državah in v njihovih odnosih s sosedi.
Glede na izkušnje ni pričakovati, da bi se stvari v dogledni bodočnosti obrnile na boljše. Zato bi bilo nujno, da bi EU in drugi zainteresirani mednarodni faktorji, ki si prizadevajo za stabilnost, demokratični trajnostni razvoj in evropsko integracijo regije, spodbujali in podpirali začetek ter razvoj raznoraznih pobud in programov v zvezi s spravo in s tem povezanimi spremembami v državah Zahodnega Balkana in širše.
V Mariborski deklaraciji so poudarili, da so pogajanja EU z državami članicami Zahodnega Balkana o izpolnjevanju pravnih, gospodarskih in drugih pogojev za njihovo postopno vključevanje v Evropski prostor ter drugi tovrstni ukrepi EU in relevantnih mednarodnih faktorjev izrednega pomena za integracijo Zahodnega Balkana z EU. V Deklaraciji so tudi toplo pozdravili napoved evropskega komisarja za sosedstvo in širitev Oliverja Varhelyja, v nagovoru udeležencem konference, da bo EU jeseni 2023 sprejela nov Program ekonomske rasti Zahodnega Balkana, ki ga bo predstavila skupaj z letnim širitvenimi poročili.
Vendar so izkušnje v drugih sličnih okoljih, vključujoč tudi pobude za nastanek povezovanja Evrope po drugi svetovni vojni, pokazale, da so uspešni spravni procesi predpogoj za uresničitev politike EU do Zahodnega Balkana ter s tem za zagotovitev trajnega miru in stabilnosti prihodnjih članic EU in te evropske regije kot celote.
Da bi prispevali k uresničevanju teh ciljev so partnerji ANETREC projekta v Mariborski deklaraciji, zapisali naslednje predloge in priporočila:
1. Spravni projekti in dejavnosti. V Deklaraciji so glede spravnih projektov, ki bi jih lahko EU podprla, predlagali naslednje dejavnosti:
1.1. Sprava glede posledic vojn iz devetdesetih let. EU bi morala z ustreznimi ukrepi še bolj odločno nadaljevati s podporo sodnim, pravnim, političnim, vladnim in nevladnim ukrepom, ki naj bi jih sprejemale nacionalne institucije in katerih cilj je kaznovanje storilcev vojnih in drugih zločinov, preprečiti obravnavanje obsojenih oseb kot vojnih junakov in njihovo vključevanje v javne dejavnosti, pospešiti reševanje vprašanj pogrešanih oseb in z ustreznimi pristopi obravnavati socialne, ekonomske in druge negativne posledice vojaških spopadov.
1.2. Sprava, ki spodbuja spoštovanje drugačnosti in kulturo dialoga. EU bi morala z ustreznimi ukrepi spodbujati in podpirati vzajemno poznavanje in spoštovanje narodov in narodnih manjšin iz Zahodnega Balkana. To je mogoče doseči na različne načine, med drugim z učnimi programi na različnih ravneh o kulturi in zgodovini »drugih«, z izmenjavo literature, informacij, filmov, vsebin popularne kulture ipd. K temu cilju bi prispevala tudi podpora sodelovanju narodnih manjšin z narodi njihovega etničnega porekla, na jezikovnem, izobraževalnem in kulturnem področju. Vse to in marsikaj sličnega je po mnenju avtorjev Deklaracije najučinkovitejši način za zagotavljanje medsebojnega razumevanja in spoštovanja, za spodbujanje dialoga in za boj proti stereotipom ali lažnim zgodbam, ki so zelo pogosto vzrok za zamujeno spravo.
2. Izobraževalni in raziskovalni programi. Izobraževanje v celoti, in zlasti visokošolsko izobraževanje, sta temeljna elementa za izvedbo mnogih spravnih procesov. Zato bi morala EU, poleg obstoječih programov, dejavno spodbujati in podpirati nove inovativne visokošolske izobraževalne in raziskovalne projekte, ki bi prispevali k spravi na Zahodnem Balkanu.
V Mariborski deklaraciji so predlagali naslednje dve stvari:
2.1. Visokošolski izobraževalni in raziskovalni programi. EU bi morala izkoristiti svoje obstoječe ali inovativne možnosti financiranja za začetek in podporo izvajanju različnih oblik izobraževalnih in raziskovalnih programov v duhu sprave, ki bi jih predlagale akademske in raziskovalne ustanove na Zahodnem Balkanu. Ta prizadevanja bi se morala osredotočiti na razvijanje zavesti in znanja med mlajšimi generacijami o izjemnem pomenu sprave kot ključnega dejavnika pri vzpostavljanju pogojev v njihovih državah za boljše in mirno življenje, ki temelji na načelih evropske integracije.
Poleg tega bi morali biti ti programi zasnovani s posebnim ciljem povečati ozaveščenost in praktično razumevanje mlajših generacij vsebine in pomena spravnih procesov ter povečati njihovo znanje in sposobnost za spodbujanje, organiziranje in implementacijo takšnih pobud. V zvezi s tem je ključnega pomena, kot je bilo že rečeno, da se opremo na pretekle izkušnje v drugih sličnih situacijah v svetu. Te pobude bi morale vključevati tudi neformalno izobraževanje, ki ne bi bilo namenjeno le mladim, ampak tudi odraslim.
2.2. Spodbujanje in podpora programov mirovnih študij. Programi bi morali presegati klasične programe mirovnih študij in se osredotočati ne le na pridobivanje znanja in veščin študentov za reševanje konfliktov, ampak tudi o tem kako zagotoviti mir, varnost, stabilnost, pravno državo in trajnostni demokratični razvoj po rešitvi konflikta. Izvedba teh programov bi morala predvideti tudi izmenjavo profesorjev in študentov, ki poučujejo ali so vpisani na te študije.
3. Regionalno sodelovanje, ki krepi medčloveške odnose. V zadnjih nekaj desetletjih je EU naredila velik napredek pri razvoju in podpori pobud za regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, zlasti na področju gospodarstva, infrastrukture in informacijske tehnologije, kar dokazujejo uspešni rezultati, kot sta Svet za regionalno sodelovanje in Berlinski proces.
Upoštevajoč trenutne politične in varnostne razmere ter ob zavedanju nujnosti učinkovite sprave predlagamo, da EU prevzame pobudo za nadaljnje spodbujanje in podpiranje regionalnega sodelovanja tudi na področjih, kot so človeški odnosi, kultura, šport in podobne dejavnosti. Te razsežnosti sodelovanja imajo lahko ključno vlogo pri spodbujanju razumevanja, zaupanja in socialne kohezije med narodi na Zahodnem Balkanu, kar na koncu prispeva k trajnostnemu miru in napredku v regiji in k stabilnosti EU kot celote.
Mariborske deklaracija predlaga naslednje dejavnost:
3.1. Izmenjava akademikov. Evropska komisija bi morala dodeliti dodatna sredstva in še naprej podpirati projekte, ki omogočajo organizacijo pobud za krepitev sodelovanja nasploh, za izmenjavo izobraževalnih in raziskovalnih dosežkov, za oblikovanje skupnih programov in drugih oblik sodelovanja za univerzitetne učitelje, raziskovalce, informatike in knjižničarje iz držav Zahodnega Balkana. Ta strateški pristop bi zagotovil rast regionalnih mrež in odnosov, ki bi pomembno prispevali k skupnemu razvoju programov, izmenjavi znanja in izkušenj ter nenazadnje k medsebojnemu razumevanju. Ta prizadevanja so bistvenega pomena tudi za spodbujanje miru, stabilnosti in demokratičnega razvoja na Zahodnem Balkanu ter s tem prispevajo k splošni blaginji celotne evropske regije.
3.2. Izmenjava študentov in regionalne štipendije. Evropska komisija bi morala prevzeti pobudo za vzpostavitev in podporo različnih načinov izmenjave študentov na Zahodnem Balkanu. Ti programi bi lahko vključevali dejavnosti, kot so vpis v ustrezne akademske programe, udeležba na študijskih obiskih, opravljanje diplomskih nalog in doktorskih disertacij, vključevanje študentov v raziskovalne dejavnosti in podobne dejavnosti. Za olajšanje teh priložnosti bi morala Evropska komisija razmisliti o zagotavljanju štipendij in oblikovanju posebnih oblik za študentske izmenjave. Za dosego tega cilja bi bilo zelo pohvalno, če bi Evropska komisija vzpostavila regionalni program izmenjav, namenjen spodbujanju in podpiranju različnih dejavnosti v zvezi s tem. Takšen program ne bi le spodbujal izobraževalne in kulturne izmenjave, temveč bi prispeval tudi k splošnemu razvoju in povezovanju regije Zahodnega Balkana.
3.3. Podpora organizaciji poletnih šol. Evropska komisija bi morala s posebnimi razpisi spodbujati organizacijo skupnih poletnih šol za študente in profesorje iz univerz na Zahodnem Balkanu. Poletna šola, ki je bila v okviru ANETREC projekta v Bitoli, Severna Makedonija je pokazala, da je takšna šola ne le priložnost za pridobitev dodatnega znanja, odvisno od njenega programa, ampak, kar je še bolj pomembno, za razvijanje dialoga, medsebojno informiranje in navezovanje osebnih stikov med študenti, za katere je v veliki večini to prva prilika, da se srečajo z vrstniki iz drugih držav Zahodnega Balkana.
3.4. Podpora sodelovanju med člani mladinskih organizacij in institucij. EU bi morala prevzeti vodilno vlogo pri sprožanju in podpiranju različnih oblik sodelovanja ter omogočanju institucionalnih in individualnih stikov med člani mladinskih organizacij in institucij, ki delujejo na območju Zahodnega Balkana. Z aktivnim spodbujanjem sodelovanja med mladinskimi organizacijami in institucijami bi lahko EU krepila čezmejne povezave, spodbujala izmenjave na različnih področjih in usmerjala mlade voditelje v oblikovanje in izvajanje skupnih ciljev, vključno s tistimi, ki so povezani z evropsko integracijo Zahodnega Balkana. Takšne pobude so bistvenega pomena za gradnjo mostov in za spodbujanje razumevanja med mladimi na Zahodnem Balkanu, kar posledično prispeva k stabilnosti, miru in demokratičnemu trajnostnemu razvoju regije.
3.5. Podpora sodelovanju na področju kulture. Na podlagi uspešnih izkušenj iz drugih okolij v svetu je očitno, da je kultura močno sredstvo za spodbujanje medsebojnega razumevanja, izmenjavo znanja in utrjevanje sprave v krhkih post-konfliktnih družbah. Zato menimo, da je nujno, da EU okrepi svojo podporo organizaciji kulturnih dogodkov in pobud, namenjenih doseganju teh ciljev. To bi lahko med drugim vključevalo dejavnosti, kot so izmenjava sodobne literature, skupne umetniške razstave, glasbeni in filmski festivali ter predstave, ki temeljijo na ljudski kulturi.
4. Regionalna nagrada za spravo. V Mariborski deklaraciji so predlagali, da bi EU ustanovila regionalno nagrado za spravo, da bi s tem izrazila priznanje in počastila organizacije, institucije in posameznike, ki dejavno prispevajo k projektom sprave in jih učinkovito izvajajo v praksi.
V izjemno zapletenih mednarodnih okoliščinah, ki so zajele Evropo po napadu Rusije na Ukrajino in ki se odražalo tudi v delovanju velikih sil na Zahodnem Balkanu, je bila filozofija izvajalcev projekta ANETREC, da morajo EU in drugi relevantni mednarodni dejavniki – brez kakršne koli diskriminacije! – podpirati predvsem evropsko povezovanje držav Zahodnega Balkana, v kontekstu stabilnosti, demokracije, vladavine prava, prijateljskega regionalnega sodelovanja in trajnostnega razvoja te evropske regije. Ob tem so partnerji ANETREC projekta izrazili upanje, da bi lahko tudi izvrševanje pobud in predlogov za spravo in prijateljsko regionalno sodelovanje, ki so jih oblikovali v Mariborski deklaraciji, prispevalo k uresničevanju prej omenjenih ciljev.
O avtorju:
Dr. Silvo Devetak »je brez dvoma eden najbolj vizionarskih znanstvenikov, družbenih in političnih akterjev, čigar akademsko delo, pa tudi civilnodružbene pobude so v veliki meri prispevali k evropski integraciji Jugovzhodne Evrope in evropskemu integracijskemu procesu kot celota. Njegove ideje, vizije in obeti so še posebej potrebni v današnjem svetu,« je zapisal Erhard Busek, nekdanji avstrijski podkancler, v liber amicorum, objavljenem ob njegovi 80-letnici. Devetak je bil ustanovitelj in predstojnik Katedre za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Poleg tega je ustanovil Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije-ECERS, ISCOMET – Inštitut za etnične in regionalne študije ter nevladno organizacijo Mednarodna konferenca manjšine za jutrišnjo Evropo, ki ima participativni status pri Svetu Evrope. Leta 1997 mu je Vlada Republike Slovenije podelila naziv ˝Ambasador znanosti Republike Slovenije˝. Leta 2016 je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Silvo Devetak je od leta 1993 uspešno izdelal in koordiniral več kot 17 mednarodnih akademskih projektov, ki so obravnavali različne vidike politik EU v različnih evropskih regijah. Prvi (Vloga religij v procesu miru v JVE) je bil leta 1994 dodeljen ISCOMET-u s sklepom Evropskega sveta. Njegova bibliografija obsega več kot 630 enot
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Maribor, 11.oktober2023
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.
