Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije ((IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Josip Juratovic[2] (SPD), socialdemokrat in poslanec nemškega Bundestaga predstavlja svoj pogled na demokracijo na Zahodnem Balkanu s poudarkom na vlogi Sveta Evrope. Njegov tekst z naslovom „Zahodni Balkan med demokratičnimi izzivi in evropskim težnjami: kakšna je vloga Sveta Evrope? “ objavljamo v celoti.
Žal je tudi politika mednarodne skupnosti med razpadom nekdanje Jugoslavije naredila resne napake, iz katerih se moramo danes naučiti. Helsinška listina o pravici do samoodločbe je bila blagoslov za ponovno združitev Nemčije, a pogubna za nekdanjo Jugoslavijo. Samoodločba ljudi brez spoštovanja Listine o človekovih pravicah preprečuje demokracijo in ustvarja nacionalizem, s tem pa tudi strašne posledice, ki jih poznamo iz krvavega razpada Jugoslavije.
Vrednote demokratičnih družb na Zahodnem Balkanu nikoli niso bile zares zaželene. Pred nekaj leti, ko mi bosanski politik ni mogel dati več argumentov na temo spoštovanja temeljnih demokratičnih pravic, je dejal: »Juratović, Evropa je šibka in imamo čas.« Predvsem mora biti Svet Evrope zvest svoji resoluciji, ki je utemeljena na Listini o človekovih pravicah. To pomeni, da ni trgovine z antidemokratičnimi silami, ki zanemarjajo temeljne pravice. To pomeni podporo dejanskim demokratičnim zaveznikom na terenu.
Hkrati to pomeni, da se projekti, ki jih vodijo avtokratske vlade in ne dopuščajo demokratizacije v njihovi državi, ne bi smeli več financirati. Ne smemo si dovoliti, da žrtvujemo demokratične vrednote zaradi nekega navideznega miru in stabilnosti.
Z drugimi besedami, Svet Evrope mora vedno odločneje zahtevati dosledno uporabo svojih demokratičnih vrednot in standardov, kar pomeni zlasti:
Prvič, v zadevnih državah mora biti naša glavna stična točka najvišji organ katerega koli osnovnega demokratičnega reda, tj. parlament in institucije, ki iz tega izhajajo, in ne predvsem strankarski guruji.
Drugič, z delovanjem sodstva se mora začeti aktivni boj proti korupciji v državnih institucijah.
Tretjič, največja katastrofa na Zahodnem Balkanu je izobraževanje mladih v nacionalističnem duhu. Zato potrebujemo nov in skupen učbenik zgodovine, v katerem so vojni zločinci imenovani kot takšni, namesto da bi jih prikazovali kot junake. Nesprejemljivo je, da denar davkoplačevalcev naših držav, EU, in katere koli mednarodne institucije uporabljajo posamezniki in politične stranke na vseh ravneh oblasti na Zahodnem Balkanu, ki izpodbijajo in zanikajo genocid ali ne priznavajo pravnomočnih sodb domačih in mednarodnih sodišč. To prakso je treba ustaviti in Svet Evrope ima pomembno vlogo, saj lahko s svojimi mehanizmi vpliva kot najstarejša evropska demokratična institucija.
Te tri točke so preizkus naše verodostojnosti in pri tem bi rad izrazil svoje mnenje tudi o pristopu Severne Makedonije k EU.
Še posebej me skrbi, ker se spet zdi, da ena država določa prihodnost EU. Torej to ni več težava Bolgarije s Severno Makedonijo, ampak resna težava za Evropsko unijo, ki mora institucionalno najti rešitev za blokade posameznih članic. Zato predlagam, da se vprašanje Bolgarije in Severne Makedonije preda mednarodni skupnosti, da se ta spor reši z oblikovanjem arbitražnega organa, tako kot v primeru Slovenije in Hrvaške in se tako omogoči začetek pristopnega procesa Severne Makedonije.
EU ima 27 članic in vedno obstaja možnost različnih pogojev in blokad, ki se jih morajo države članice izogniti, torej morajo na ta vprašanja najti institucionalni odgovor. To je še posebej pomembno v okoliščinah, ko druge države in interesna združenja poskušajo močno vplivati na Zahodni Balkan. Neodločnost in neustrezno ukrepanje EU imata lahko na Zahodnem Balkanu strateške posledice, posamezne države lahko zaradi ovir in negotovosti v procesu širitve EU ter pritiskov domače javnosti privedejo do spremembe geopolitične usmeritve teh držav.
Verjamem, da lahko sodelovanje z novo administracijo ZDA, ki je dala poudarek človekovim pravicam in demokraciji, na zahodnem Balkanu doseže pričakovani učinek in spodbudi razvoj teh družb z močnimi državnimi institucijami. Brez močnih institucij ni močne države in brez tega ni podlage za razvoj demokracije in človekovih pravic v pravem pomenu besede.
Ljubljana/Berlin/Strasbourg, 12. oktober 2021
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima posebni posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/UN, New York, od leta 2018.
[2] Josip Juratovic je socialdemokrat in poslanec nemškega Bundestaga že četrti mandat, član odbora za zunanjo politiko, predsednik parlamentarne skupine za Zahodni Balkan in podpredsednik parlamentarne skupine Severni Jadran (Hrvaška in Slovenija).
