Na poti k možnemu miru na južnem Kavkazu?

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, na Balkanu in po svetu. Upokojeni general Corneliu Pivariu je član Svetovalnega odbora IFIMES in ustanovitelj ter nekdanji CEO Ingepo Consulting. V svojem tekstu z naslovom »Na poti k možnemu miru na južnem Kavkazu?« piše o najnovejšem sporazumu med Republiko Azerbajdžan in Republiko  Armenijo.

● General (Rtd) Corneliu Pivariu, član svetovalnega odbora IFIMES Ustanovitelj in nekdanji CEO pri INGEPO Consulting

 

Na poti k možnemu miru na južnem Kavkazu?

 

Predsednik Republike Kazahstan - Kasym Jomart Tokayev je v izjavi z dne 1. maja 2024 pozdravil dogovor med Republiko Azerbajdžan in Republiko Armenijo o pogajanjih na ravni zunanjih ministrov za pripravo mirovne pogodbe na iniciativo  kazahstanske strani.

Kazahstanska pobuda poteka v zapleteni globalni geopolitični situaciji, kakršna ni bila v desetletjih od izbruha konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom. Ta kompleksnost bo vplivala tudi na potek in celo izid pogajanj.

Drug pomemben element je položaj neposredno vpletenih strani. Omeniti velja, da ima Azerbajdžan prednost zaradi uspeha v nedavnem vojaškem spopadu z Armenijo, ki je praktično povzročil eksodus večinskega armenskega prebivalstva iz Gorskega Karabaha. Poleg tega je Azerbajdžan gospodarsko veliko močnejši od Armenije.

V teh razmerah je zelo težko doseči pošten in trajen mir. Vendar izhajajoč iz predpostavke, da med stranema obstaja iskrena želja po miru, menimo, da je treba za uspeh v mirovnih pogajanjih med Armenijo in Azerbajdžanom v Almatyju upoštevati več ključnih dejavnikov:

  1. Sodelovanje in politična volja: Obe strani morata pokazati jasno politično voljo in konstruktivno sodelovati, da dosežeta vzdržen dogovor. Prilagodljivost in vzajemni kompromisi bodo bistveni.
  2. Obravnava vseh ključnih vprašanj: Pogajanja morajo celovito obravnavati vse vidike konflikta, vključno z razmejitvijo meje, statusom Gorskega Karabaha, varnostnimi in humanitarnimi vprašanji. Nobeni temi se ne bi smeli izogibati.
  3. Zaupanje in preglednost: Vzpostavitev zaupanja med stranema s preglednostjo, izmenjavo informacij in vzajemnimi gestami dobre vere bo ključnega pomena za olajšanje napredka. Pomanjkanje zaupanja med Erevanom in Bakujem je bil odločilni element tega konflikta.
  4. Vključevanje verodostojnih mediatorjev: sodelovanje mednarodnih mediatorjev, kot so Rusija, Združene države in EU, lahko pomaga pri doseganju kompromisov in sprejemljivih rešitev za obe strani.
  5. Mirovne rešitve morajo pravično priznavati in vključevati temeljne skrbi in potrebe obeh držav. 

Na izid pogajanj bodo vplivali tudi pomembni regionalni akterji. Predvsem imamo v mislih Turčijo in Iran, ne izključujemo pa Izraela, Indije in Savdske Arabije. Seveda pa bodo dogajanjem na tem področju, v kontekstu globalne geopolitične tekme, ustrezno pozornost namenile tudi sedanje velesile.

Konec koncev bo uspeh v veliki meri odvisen od pripravljenosti obeh strani, da se vzdržita konfliktne retorike in konstruktivno delujeta za doseganje trajnega miru v regiji.

O avtorju: 

Corneliu Pivariu je visoko odlikovan upokojeni general romunske vojske. Ustanovil je in dve desetletji tudi vodil eno izmed najbolj vplivnih revij o geopolitiki in mednarodnih odnosih v Vzhodni Evropi, dvojezično revijo “Geostrategic Pulse”. General Pivariu je član svetovalnega odbora IFIMES. 

Članek predstavlja mnenje avtorja in ne odraža nujno stališče inštituta IFIMES. 

Ljubljana/Brasov, 9. maj 2024


[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.